Divji New York
Ilustracije: Markley Boyer in Philip Straub
Od vseh obiskovalcev, ki so v zadnjih letih prišli v New York, je bil med najbolj nenadejanimi bober po imenu José. Nihče ne ve, od kod natanko se je vzel. Ugibajo, da je morda priplaval po reki Bronx iz severnega predmestnega okrožja Westchester. Nekega zimskega jutra leta 2007 se je na lepem prikazal na bregu reke v bronškem živalskem vrtu, si preglodal nekaj vrb in si zgradil jez.
“Če bi me nekoč vprašali, kakšne so možnosti, da bi imeli kdaj v Bronxu bobra, bi rekel, da nikakršne,” je pripovedoval Eric Sanderson, ekolog iz Društva za zaščito narave (Wildlife Conservation Society, WCS), ki ima sedež v Bronxu. “V New Yorku že 200 let ni več bobrov.”
V začetku 17. stoletja, ko je bilo mesto nizozemska vasica New Amsterdam, so bobre na veliko lovili zaradi krzna, ki je bilo v tedanji Evropi nadvse modno. Trgovina z bobrovino je postala celo tako donosna, da si je par bobrov prislužil mesto na uradnem mestnem pečatu in je še danes na njem. Resnične živali pa so izginile. Zato je bil Sanderson tako nejeveren, ko mu je Stephen Sautner, kolega iz WCS, povedal, da je med sprehodom po obrežju reke našel sledove, ki pričajo o bobru. Najbrž je samo pižmovka, si je mislil Sanderson. Pižmovke bolje prenašajo stresno življenje v mestu. Ko pa sta s Sautnerjem splezala prek verige, ki ločuje reko od enega izmed parkirišč živalskega vrta, sta našla Joséjevo bobrišče natanko tam, kjer je Sautner trdil, da je. Ko sta se čez nekaj tednov vrnila, pa sta naletela še na Joséja osebno. “Ravno se je mračilo,” je rekel Sanderson. “Stala sva na bregu reke in klepetala, ko na lepem zagledava bobra. Priplaval je prav do naju, potem pa začel krožiti po reki. Malce se je odmaknil in z repom udaril bobrovski preplah, plosk, plosk ob vodo. Pa sva sklenila, da se raje umakneva.”
Bobrovo vrnitev v velemesto so okoljevarstveniki in prostovoljci, ki so se več kot tri desetletja trudili, da bi ozdravili reko Bronx, nekdanje odlagališče odsluženih avtov in smeti, proslavili kot zmago. Poimenovali so ga po Joséju E. Serranu, kongresniku iz Bronxa, ki je skozi leta izposloval več kot 10 milijonov evrov iz zveznega proračuna za čiščenje reke.