Množica vzvalovi od pričakovanja. Prsti se čvrsteje oklenejo daljnogledov. Naravnajo objektive, da se slika izostri. Ob osamljeni akaciji v narodnem parku Serengeti v Tanzaniji se gnete nič manj kot 11 minibusov z dvižno streho, polnih turistov, opremljenih s teleobjektivi. Gepardja mati Etta s štirimi mladiči že pol ure sedi v senci in motri čredo thomsonovih gazel na bližnji vzpetini. Zdaj se je dvignila, od strani se približuje čredi s preračunano brezskrbnostjo, ki pa ne preslepi nikogar, še najmanj gazele. Vznemirjeno jo opazujejo.

Eden izmed vodnikov krikne, ko se gazele nenadoma splašijo in razbežijo, Etta pa se požene v eksploziven sprint. Elegantna mačka, ki je prehitra, da bi ji človek sledil z očesom, kakor krogla švigne skozi travo. Na koncu drame, ki traja nekaj pičlih sekund, gepard v oblaku prahu z zobmi stiska nesrečno mlado gazelo za grlo in jo duši. Medtem ko Etta vleče truplo k mladičem, se ti v pričakovanju gostije prikažejo iz grmovja. Minibusi s turisti prispejo le nekaj sekund pozneje. Vozniki kar tekmujejo med seboj, kateri bo strankam omogočil primernejši snemalni kot.

V človekovi domišljiji zasedajo gepardi prav posebno mesto. Ker so lepi in eksotični, hitri kakor športni avtomobili ter pregovorno učljivi in krotki, so medijske zvezde in simbol divjine hkrati, ljubljenčki filmskih ustvarjalcev in oglaševalcev po vsem svetu. Če v iskalno vrstico v spletnem brskalniku vnesete “gepard” in “fotografije”, boste dobili več kot 20 milijonov zadetkov – od modnih fotografij in bleščavih oglasov za avtomobile do posnetkov gepardjih mladičev na zadnjih sedežih mercedesov z zložljivo streho.