Poti nazaj ni. Železni mož se tega dobro zaveda.

Avtobus, ki je začel poskakovati po luknjasti makadamski cesti skozi zapuščeno vas Dongfa blizu ruske meje, pelje s seboj mladega delavca in njegovo ženo. Par se stiska na zadnjem sedežu. Ona ima s seboj svetlomodro športno torbo, na njem leži težko breme prejšnjih generacij.

Pred 26 leti so mu starši dali ime Wang Tieren oziroma Železni mož Wang. S tem so hoteli pokazati svoje spoštovanje komunistični ikoni Wang Jinxiju, ki je z udarniškim garanjem simboliziral industrijsko moč kitajskega Severovzhoda.

To je pokrajina s tovarnami in plavži v državni lasti, iz katere so rasle komunistične sanje Ljudske republike Kitajske. Novi Železni mož na avtobusu – tih, suhljat, poln skrbi, ki mu gubajo pegasto čelo – pa pooseblja to območje v novih časih, polnih drugačnih izzivov kot nekoč.

Drugi deli Kitajske postavljajo v tekmi s tržnim gospodarstvom vedno nove rekorde, v nekdaj ponosni Mandžuriji (kot je območje znano drugod po svetu) pa so časi težki.

Tako kot Železni mož Wang si vsa dežela obupno prizadeva, da bi se izkopala iz težav.