Na dnu Piranskega zaliva

Na mogočnem flišnem klifu stoji cerkev sv. Jurija, ena največjih znamenitosti starodavnega mesta Piran. Pogled z njenega obzidja se sprehodi čez s korci krite strehe častljivih piranskih hiš vse do rta Madona, najzahodnejše točke kratke slovenske obale. Štrleči klinasti rt se potaplja v Jadransko morje, ki prav ob tem neznatnem delu svoje obale skriva eno najbolj nenavadnih podvodnih pokrajin v Sredozemlju.

Turisti, ki poleti prihajajo občudovat Piran, ribiško mestece z bogato in burno zgodovino na križišču slovanskega in romanskega sveta, se ob plavanju ob obali rta Madona po večini ne zavedajo, da pod njimi kar vre od različnih oblik življenja. Prav zato so nekateri posamezniki, kot je geograf dr. Milan Orožen Adamič, že sredi osemdesetih let predlagali, da se podmorski svet ob rtu Madona ali ob “piranski Punti”, kot mu pravijo domačini, ustrezno zakonsko zavaruje.

Ideje o zaščiti tega enkratnega sveta so se uresničile v začetku devetdesetih let z lokalnim odlokom o razglasitvi rta Madona za naravni spomenik.