Avgust 2023

Najstarejša kolonija

Najstarejša kolonija

PLAŽA FLAMENCO, NA KATERI STOJI TANK, je uvrščena med deset najlepših plaž na svetu. Ker sem Portoričan, želim s tem, ko jo takole fotografiram, nekaj povedati. Zgodovina tega čudovitega kraja – prijeten je in med turisti zelo priljubljen – je zapletena in poznati bi jo morali oboji, obiskovalci in domačini. Ko sem v San Juanu še hodil v šolo, so nam dobršen del domače zgodovine zamolčali. Tako je Krištof Kolumb otoke “odkril”, osvajalci so staroselce Tainojce zdesetkali, ZDA so otoke dobile v posest “po naključju”, Portoričani smo postali ameriški državljani leta 1917, leta 1951 je potekal referendum, napisana je bila ustava in živeli smo srečno do konca svojih dni. Vse to ste vedeli, kajne? Šele ko sem se o teh dogodkih nekoliko temeljiteje poučil, sem razumel izvor številnih krivic, ki se dogajajo še danes.

Kariel Argenis Díaz Maisonet
Kariel Argenis Díaz Maisonet, vsestranski_a umetnik_ca, je v čast prednikov in prednic z nastopom v zgodovinski preobleki sodeloval na kulturni prireditvi v Loízi na severovzhodni obali Portorika. Mesto je nastalo v 16. stoletju, ko so na otoke pripeljali prve Afričane. V zadnjih letih so se prebivalci – podobno kot številni Portoričani – znova začeli več ukvarjati s predsodki, povezanimi z barvo polti, in so bolj odprtih rok sprejeli afriško in staroselsko dediščino.
ameriška zastava
Ko je ameriški general Nelson Miles leta 1898 vdrl v mesto Guánica na jugozahodu države, se je začelo drugo poglavje kolonialne zgodovine Portorika. Ameriško zastavo na fotografiji naj bi bili zbranim radovednežem izročili po pristanku prve ladje.

Portoriko velja za najstarejšo kolonijo na svetu. Uradno se za njegov status uporablja beseda ‘ozemlje’, vendar so deželo v celoti oblikovali kolonializem in spopadi. Potrebovali bomo še leta, da bomo na otokih Vieques in Culebra dokončno odstranili vsa neeksplodirana ubojna sredstva – dediščino desetletij ameriških vojaških poskusov. Če te resničnosti ne priznamo, delamo vse do današnjega dne medvedjo uslugo ljudem, ki tu živijo. Razen Tainojcev ni tu še nikoli nihče živel brez nadoblasti tujcev – sicer smo državljani ZDA, vendar nimamo vseh političnih pravic – in to zgodovinsko dogajanje skušamo zdaj razčistiti. Zato veliko razpravljamo o politični prihodnosti Portorika, sedanjih varčevalnih ukrepih, na katere Portoričani v resnici nimamo vpliva, ter o gentrifikaciji in razseljevanju, še posebej v času po pandemiji. S svojim delom želim prispevati predvsem k izobraževanju ljudi in jim tako pomagati, da bodo laže razumeli, kje smo, kdo smo – in kam bi se lahko namenili.

Preberite celoten članek v reviji National Geographic.

Google Play
App Store