N. Dušik.
Atomsko število sedem.Neopazen in brez okusa, pa vendar nam polni želodce.
Je
bistven za kmetijstvo, ključen za obilje hrane v našem prenaseljenem,
lačnem svetu. Brez te samosvoje prvine, ki se nerada veže z drugimi
plini, ni fotosinteze – beljakovine se ne tvorijo in rastline ne morejo
rasti. Koruza, pšenica in riž, hitro rastoče kulturne rastline, od
katerih je odvisno preživetje človeštva, so med najzahtevnejšimi od vseh
rastlin, če govorimo o njihovih potrebah po dušiku. Pravzaprav za
uspevanje potrebujejo več dušika, kot jim ga lahko priskrbi narava.

Tu
priskoči na pomoč sodobna kemija. V velikanskih tovarnah zajemajo čisti
dušik iz ozračja ter ga z vodikom iz zemeljskega plina kemijsko
pretvarjajo v reaktivne spojine, po katerih hlepijo rastline. Tako
nastala dušična gnojila – po svetu jih vsako leto raztrosijo več kot sto
milijonov ton – omogočajo obilen pridelek. Človeštva, kakršno poznamo
danes, brez njih ne bi bilo. Na prsteh našega planeta po naravni poti
preprosto ni mogoče pridelati dovolj, da bi vsem sedmim milijardam ljudi
zagotovili prehrano, kakršne so vajeni.

V resnici skoraj polovica
dušika v mišicah in organih našega telesa prihaja iz tovarn umetnih
gnojil. Vendar ta sodobni čudež terja svoj davek. Dušik duši živalstvo v
jezerih in estuarijih, onesnažuje podtalnico in celo segreva ozračje.
Lačnemu svetu se obetajo milijarde novih ust, željnih z dušikom bogatih
beljakovin. Koliko vode in zraka bomo še onesnažili zaradi potrebe po
večji rodovitnosti polj?