Avgust 2023

Osrednjepacifiška železnica

Osrednjepacifiška železnica

Razkrivamo zgodovino gradnje železnice, pri kateri so sodelovali kitajski delavci.

POTEM KO MI JE Chris Merritt, predstavnik Urada za ohranjanje zgodovinske dediščine v ameriški zvezni državi Utah, razkazal ostanke Keltona, zadnjega železničarskega mesta duhov, s katerim me je nameraval seznaniti tistega dne, se je nad obzorjem razdivjala nevihta. Obstal sem, opazoval pokrajino, tiste oblake, kako veter dviga prah, in razmišljal o življenju kitajskih delavcev, ki so pred več kakor 150 leti polagali tire in prebivali v tem na hitro postavljenem puščavskem naselju na tisoče kilometrov od doma. V bližini je ograjeno pokopališče, okoli katerega prostovoljci s psi pomagajo iskati posmrtne ostanke tistih, ki so jih pokopali zunaj ograje – po vsej verjetnosti kosti kitajskih delavcev, saj Kitajcev niso smeli pokopavati na istem kraju kakor belce. Tudi tu sem postal in sočustvoval s temi ljudmi, ki so s trdim delom pomagali graditi Ameriko, pri tem pa me je obhajal sram.

Michael Solorio
Michael Solorio je pripadnik šeste generacije potomcev delavca pri gradnji železnice Lim Lip Honga, ki je v Kalifornijo prišel leta 1855, potem ko je iz Kitajske pobegnil pred lakoto. Solorio živi v Berkeleyju v Kaliforniji in je diplomiral na Stanfordovi univerzi, ki jo je ustanovil Leland Stanford, prvi predsednik družbe Central Pacific Railroad.

Odraščal sem v Torontu, in ko sem prvič slišal, da so kitajski delavci pomagali graditi kanadske železnice, sem hotel o tem izvedeti več. Seznanil sem se z izjemno zgodbo, iz katere sem izhajal pri tem fotografskem projektu. Preden so v Kanadi sploh začeli graditi železnico, so priseljenski delavci iz Kitajske – po naključno ohranjenih podatkih jih je bilo od 10.000 do 20.000 – zgradili najzahtevnejše, najnevarnejše odseke čezcelinske železnice v zahodnem delu ZDA. Večinoma so prav kitajski možje z razstreljevanjem pripravljali teren za predore in privijali tračnice na pragove na trasi čez gorovje Sierra Nevada in skozi utaško visoko puščavo. Zgodbo teh priseljencev, ki so dobesedno polagali temelje za severnoameriške železniške poti in temelje gospodarskega napredka ameriškega Zahoda, zdaj razkrivajo poznavalci, aktivisti in potomci samih delavcev. Med njimi je tudi Christopher Kumaradjaja, čigar prapraded Hung Lai Woh je delal za družbo Central Pacific Railroad. Kot je povedal Kumaradjaja, ga ljudje še danes sprašujejo, “od kod je”. Odgovarja jim, da je pripadnik pete generacije Američanov, in včasih bi najraje dodal: Vi tudi?

Arabelle Hong Young
Ded Arabelle Hong Young je bil Hung Lai Woh, ki je prišel v ZDA, ko je bil še najstnik, v letih 19. stoletja, ter pomagal razstreljevati skalovje in utirati pot železnici. Youngova se je na Juilliardu izšolala za pevko in leta 1958 nastopila v izvirni zasedbi broadwajskega muzikala Flower Drum Song.
Naima Liang Blanco-Norberg
Naima Liang Blanco-Norberg, študentka Univerze Yale – na fotografiji v svoji sobi v San Franciscu – je pripadnica šeste generacije potomcev Lum Ah Chewa, ki je delal kot železničarski kuhar in strežnik med vrtanjem predorov skozi skalovje Sierre Nevade v okolici jezera Tahoe, na območju najvišjih vrhov na trasi te železnice.

Preberite celoten članek v reviji National Geographic.

Google Play
App Store