Podnebne spremembe

Na fotografijah želim ujeti čustva, pokazati nekaj več,” pove Ciril Jazbec, ko govori o svojem načinu fotografiranja. Pogled mi drsi po fotografiji lovcev na Aljaski. V hrbet ju je slikal. In vendar začutim napetost, še več, vznemirjenje, ki lovca žene, da hitita proti neskončnosti. Hitro, brez obotavljanja. Temni oblaki, ki prekrivajo nebo, samo še poudarjajo dramatičnost trenutka. Prav zato bi rada vedela, kje se bo ustavil njun odločni korak. Ne danes, temveč jutri. In prav njuna prihodnost je tista, na katero želi fotograf opozarjati gledalce. Kaj se bo zgodilo z otočani v vasi Shishmaref na severu Aljaske, ki se sami ne morejo boriti proti posledicam globalnega segrevanja? Z dokumentiranjem njihovega življenja, razpetega med tradicijo in zunanjimi okoliščinami, na katero ne morejo vplivati, pravzaprav zelo nepretenciozno trka na našo vest: hej, zbudite se, dokler je še čas! Ustavite se, nehajte uničevati vse okrog sebe!

Otočje Kiribati, ki počasi tone v Tihi ocean, inuitska skupnost na severu Grenlandije, kjer morje ne zamrzne več za osem do devet mesecev, kot je še pred desetimi leti, temveč največ za dva, vas Shishmaref tik ob Beringovem prelivu, ki ji že desetletje napovedujejo pogubo, so cilji Cirila Jazbeca. Kraje obišče za dalj časa, tja se tudi vrača. Le tako se lahko zbliža z ljudmi in vstopa v njihove domove. A kot pravi dokumentarist ne moti njihove intime zgolj zaradi lepih fotografij, temveč zato, da tistemu delu sveta, ki brezskrbno povzroča globalne spremembe, sporoča, kakšne pogubne posledice občuti neki drugi, prav nič manj pomemben del sveta. Ciril Jazbec objavlja svoje zgodbe v vseh revijah in časopisih, ki v svetu kaj veljajo. To so: New York Times, GEO, National Geographic Traveler (zdaj pripravlja zgodbo o Grenlandiji za ameriški National Geographic), The Sunday Times – Spectrum, La Repubblica … Leta 2013 je prejel ugledno nagrado za obetavnega mladega fotografa Leica Oscar Barnack Newcommer Award. Pri sporočanju je fotograf izjemno uspešen. Koliko ga hočemo slišati, pa je druga stvar …