Avgust 2013

Podvodne skrivnosti Majev

Na robu majhnega koruznega polja v bližini razvalin majevskega mesta Chichén
Itzá, v borni senci tropskega drevesa, se je iz jame divje odbijal glas. “Lo vi!
Lo vi!” je bilo slišati vzklike. “Videl sem jo, videl!” “Sí, es verdad! Da, res
je!”

Podvodni arheolog Guillermo de Anda se je sklonil čez rob jame. Prepričati se
je moral, ali res sliši, kar si je želel slišati že dolge mesece. “Kaj je res,
Arturo?” Kolega arheolog Arturo Montero, ki je lebdel v vodi na dnu jame, mu je
znova zavpil: “Zenitna svetloba! Res deluje! Pridi dol!” Potem je vzneseno
zavriskal.

De Anda je nestrpno čakal, da bo
prijatelj Montero ugotovil, ali je voda na dnu nevpadljivega cenoteja dva dneva
v letu, 23. maja in 19. julija, ko je Sonce v zenitu, res delovala kot sveta
sončna ura in časomer starih Majev. Takrat je Sonce natanko nad glavo in ne
meče senc. Ker leži cenote le malo severozahodno od glavnega stopnišča El
Castilla, slovite osrednje piramide v Chichén Itzi, in znotraj meja
skrivnostnega mesta, je bilo de Andovo vprašanje še toliko bolj zanimivo.

Ali so pred stoletji majevski svečeniki prav v tem naravnem vodnjaku čakali, da
bodo opazovali in popravili svoje meritve zenitne višine Sonca? Ali so
prihajali sem ob suši, da bi zaskrbljeni darovali, in ob drugih priložnostih,
da bi se zahvalili za obilno letino? Ali so verjeli, da je to kraj, kjer se srečujeta
Sonce in darežljiva voda in omogočata življenje? Arheologa sta raziskovala ta
in še druga vprašanja o odnosu majevskega ljudstva do njihovih bogov, njihovega
svetega mesta in neverjetno natančnega koledarja.

De Anda, ki slovi kot izvrsten podvodni arheolog, je v cenoteju Holtún lahko
delal le občasno in z minimalno denarja. Tudi Montero z Univerze Tepeyac v
Ciudadu de Méxicu je bil pri udornici na lastne stroške. 23. maja je bil še v
Méridi. Vodil je arheoastronomski seminar na Jukatanski univerzi, kjer je de
Anda poučeval. Tistega jutra, dan po zenitu, sta se naposled odpravila do
cenoteja. Začetek je bil katastrofalen – počila jima je guma, zmanjkovalo jima
je bencina in še druge težave sta imela – tako da sta prišla k jami ravno, ko
je bilo Sonce že tik pred zenitom. Samo še nekaj minut jima je ostalo, da sta
se Montero in dodiplomski študent Dante García Sedano stlačila v potapljaško
obleko in se vpela v varnostni pas. Skupina majevskih kmetov domačinov ju je
spustila v jamo.