Januar 2010

Singapurski model

ČE BI RADI, DA SINGAPURČAN DVIGNE POGLED IZNAD priljubljene jedi, karija z ribjimi glavami – ali da nervozen taksist pritisne na zavore – recite, da boste intervjuvali njihovega “ministra mentorja”, Leeja Kuan Yewa, in bi radi kakšno mnenje, kaj naj ga vprašate. “MM-ja? Vau, stari! Z MMjem ste zmenjeni? Čist res?” Navsezadnje je LKM, kot mu pravijo v Singapuru, kjer so nori na kratice, več kot samo “oče naroda”. Je njihov izumitelj, kot bi jih znanstveno ustvaril z natančnimi odmerki Platonove Države, anglofilskega elitizma, neomajnega ekonomskega pragmatizma in staromodnega zatiranja z železno roko.

Ljudje Singapuru radi rečejo “Švica Jugovzhodne Azije” in le kdo bi temu oporekal? Močvirnat, malaričen otoček na skrajnem južnem koncu Malajskega polotoka se je leta 1963 osamosvojil od Velike Britanije in se v eni sami generaciji preoblikoval v legendarno učinkovito skupnost s 3,7 milijona državljanov, ki z dohodkom na prebivalca presega številne evropske države, se s sistemom izobraževanja in zdravstva lahko primerja s komerkoli na Zahodu, ima v glavnem nekorumpirane vladne uradnike, 90 odstotkov gospodinjstev, ki živijo v lastnih domovih, razmeroma nizke davke, pločniki pa so čisti in nikjer ni videti ne brezdomcev ne barakarskih naselij.

Če vse to in še običajno triodstotna stopnja brezposelnosti ter lepi prihranki v bankah po zaslugi vsiljene vladne varčevalne sheme na vas ne naredijo vtisa, se odpeljite kakih 950 kilometrov južneje in skušajte preživeti v revnih četrtih indonezijske prestolnice Džakarta.

Da so dosegli vse to, so morali spretno loviti ravnovesje, pogosto paradoksalno med seboj uravnavati to, čemur nekateri Singapurčani pravijo “debela palica in velik korenček”. Najprej naredi na vas vtis korenček: vrtoglava finančna rast, ki napaja neskončno zidavo in potrošništvo. Ob tem pa palica, ki jo najpogosteje simbolizira zloglasna prepoved žvečilnega gumija in šibanje tistih, ki vagone počečkajo z barvnimi spreji. Razdiralnosti, kot so rasna ali verska nasprotja? Preprosto ni dovoljeno, in nihče nikomur ne krade denarnic.