Tekma s časom
Arheološko najdišče Nunalleq na jugozahodni obali Aljaske, prizorišče grozljivega pokola, zamrznjenega v času, je kvadratna zaplata blatne zemlje, polna predmetov, ki so jih pripadniki domorodnih Jupikov uporabljali za preživetje in slavljenje življenja. Ležijo razmetani, kakor so jih bili ljudje odvrgli, ko se je pred skoraj 400 leti začel morilski napad. Ob robu nekdanjega bivališča, zgrajenega iz ruše, so vidne sledi ognja. Napadalci so ga zanetili, da bi z dimom pregnali prebivalce – približno 50 ljudi, najbrž pripadnike več razširjenih družin, ki so tam živeli, kadar niso bili kje naokrog po lovskih, ribiških ali nabiralskih opravkih. Videti je, da niso nikomur prizanesli.
Arheologi so izkopali ostanke nekoga, najbrž ženske, ki se je verjetno zadušila z dimom, ko je skušala skopati rov pod steno. Iz skupine v blatu najdenih okostij je mogoče sklepati, da so ženske, otroke in starce segnali skupaj, jih pobili na tla in jih, ležeče z obrazi v blatu, umorili. Kot se v arheologiji pogosto dogaja, je tragedija iz daljne preteklosti dragocen vir podatkov za sodobno znanost. Arheologi so v Nunallequ našli več kot 2500 brezhibno ohranjenih artefaktov, od kosov jedilnega pribora do izjemnih predmetov, kot so lesene obredne maske, igle za tetoviranje, izdelane iz mroževih oklov, in pas iz nanizanih karibujevih zob. A ne presenečata le število in raznolikost predmetov, ti so tudi osupljivo dobro ohranjeni, saj so bili približno od leta 1660 zamrznjeni v tleh. V ostankih košar in ležalnih podlog so še vedno vidni zapleteni vzorci, ki pričajo, kako so bile spletene. Če razdreš blaten, vlaknat snop, se razkrijejo sveže, zelene travne bilke, ki so se ohranile v notranjosti. “To travo so pokosili v času Shakespeara,” se ne more načuditi vodilni arheolog Rick Knecht, tihi veteran sivih las, ki ima za sabo že desetletja izkopavanj.
Knecht, ki prihaja z Univerze v Aberdeenu na Škotskem, vidi povezavo med razdejanjem na tem najdišču in starimi bajkami, ki jih še vedno pripovedujejo Jupiki. V ustnem izročilu se ohranja spomin na čase, ki jim zgodovinarji pravijo “vojne lokov in puščic”, ko so se skupnosti Jupikov nedolgo pred prihodom ruskih raziskovalcev na Aljasko v 18. stoletju med seboj krvavo spopadale. Najdišče Nunalleq je prvi arheološki dokaz o tem grozljivem obdobju, ki je prizadelo več rodov Jupikov in ga je zdaj prvič mogoče natančneje časovno opredeliti. Knecht je prepričan, da so bili napadi posledica podnebnih sprememb – 550-letne ohladitve, ki je zajela Zemljo in je danes znana kot mala ledena doba. V tem obdobju so napadalci zasedli Nunalleq. Najhladnejša leta na Aljaski, to je bilo v 17. stoletju, so morala biti res brezupna. Takrat so se Jupiki najbrž odpravljali na plenilske pohode, da bi si zagotovili hrano. “Nagle spremembe povzročijo hude motnje v sezonskih ciklih preskrbe s hrano,” pravi Knecht. “Če so spremembe izrazite, kot denimo med malo ledeno dobo (ali danes), se jim ljudje ne morejo dovolj hitro prilagoditi.”
Kliknite na sliko za povečavo.
Danes pa najdišču Nunalleq z uničenjem grozi vse bolj ekstremno vreme. Poleti, ko se pokrajina odene v cvetočo belo preprogo rmana in munca, katerega vataste glavice v jutranjem soncu žarijo kakor sveče, je vse videti v najlepšem redu. Ko pa pride zima in z Beringovega morja na obalo prihrumijo siloviti viharji, narava pokaže divjo plat. Če so valovi dovolj visoki, pljuskajo čez ozek pas prodnate obale in razdirajo najdišče. Arktika ni bila vedno takšna, danes pa so se polarna območja po vsem svetu znašla pod hudim udarom podnebnih sprememb. Povsod po obali Aljaske in tudi drugod zato izginjajo artefakti malo znanih starodavnih kultur, kakršna je recimo ta v Nunallequ.
Ötzi, kamenodobni mož, katerega truplo so leta 1991 našli na talečem se ledeniku v Italiji, je najbolj znan primer ostankov iz pradavnine, ki jih je razkrilo toplejše podnebje. Obsežno taljenje ledu razkriva tudi sledi nekdanjih ljudstev in civilizacij na območjih z ostrim podnebjem na severni polobli – od neolitskih lokov in puščic v Švici do pohodnih palic iz obdobja Vikingov na Norveškem in razkošno okrašenih grobov skitskih nomadov v Sibiriji. V nevarnosti se je znašlo toliko najdišč, da se arheologi začenjajo specializirati za reševanje nekoč zamrznjenih artefaktov. Vendar je odločanje pogosto težavno. Rešitev katerih predmetov si lahko privoščijo? Katerim se bodo morali odreči in jih prepustiti propadu?
VIDEO: