Vsa indijska mesta so glasna, nobeno pa se ne more kosati z Bombajem, v katerem vlada nenehen hrup, promet nikoli ne zamre in troblje nikoli ne utihnejo. V Dharaviju, živahni barakarski četrti z milijon prebivalci, v kateri se gnete več kot 4500 ljudi na hektar, pa s hrupom nimajo težav.

Ko se znoči, je v labirintu uličic, tako ozkih, da se celo motorne rikše s svojim ropotom ne prebijejo skoznje, spokojno kot na zeleni gozdni jasi. Ko se navadiš deliti 28 kvadratnih metrov stanovanja s 15 ljudmi in nedoločenim številom miši, te obide čuden občutek sproščenosti: ah, končno trenutek, ko lahko trezno razmišljaš.