V prepričanju, da nas narava pomlajuje, ni nič nenavadnega. Konec koncev človeška vrsta ni nastala v betonski džungli, pač pa v pragozdovih in savanah. Naša ušesa niso bila ustvarjena zato, da poslušamo predirljivo zavijanje avtomobilskih siren in trobelj, temveč zato, da bi znali razločiti potuhnjene korake roparic in žvižganje vetra, ki napoveduje viharno vreme.

Tudi naše oči se niso razvile za zaznavanje odtenkov enoličnih sivin mestne krajine, pač pa za razločevanje blagih zlatih, olivnih in rdečih odtenkov zrelih sadežev ter nežnih listov. Naši možgani pa so taki, kot so, zato da bi pravilne zaznave v naravi nagradili z občutkom globokega zadovoljstva.