Mesto 700 jezikov
Nizozemska naselbina Novi Amsterdam,
iz katere se je pozneje razvil New York,
je bila ustanovljena pred 400 leti.
Takrat so v njej govorili približno
30 evropskih in staroselskih jezikov.
Danes se v New Yorku govori več kot 700 jezikov,
kar je več kot 10 odstotkov
od skoraj 7000 jezikov na svetu;
to pomeni, da je v jezikovnem pogledu
to najbolj raznoliko mesto, kar jih je kdaj bilo.
Izjemna jezikovna raznolikost New Yorka in podobnih mest bi se lahko zelo hitro končala, še preden bomo sploh imeli čas, da bi jo dokumentirali in poskrbeli zanjo. Na to grožnjo se odziva Zveza za ogrožene jezike, ki jo vodim skupaj z drugimi in ki je že začela kartirati to jezikovno pokrajino. Na kocki je cela vrsta edinstvenih kulturnih, znanstvenih, izobraževalnih in celo gospodarskih možnosti. Jezikoslovci in govorci še nikoli doslej niso imeli boljših izhodišč za dokumentiranje jezikov, za katere komajda obstajajo zapisi, in za poskuse ohranjanja oziroma ponovne oživitve. Prav tako izjemne so tudi umetniške, glasbene in kulinarične možnosti, saj se tu stikajo in si delijo prostor svetovni nazori z vseh koncev sveta.
Vsem težavam navzlic ta hip obujajo k življenju tudi lenapščino, prvotni jezik območja, na katerem je zraslo mesto. Iz zadnje trdnjave na podeželju Ontaria, kjer danes živi ena sama govorka, ga nova generacija aktivistov širi med vse več ljudi. Ena od aktivistov je bila tudi Karen Mosko, ki je za življenja enkrat na mesec prihajala poučevat jezik na Manhattan – ime v lenapščini pomeni ‘kraj, kjer naberemo les za puščice’.
Omeniti velja tudi Rasmino Gurung, mlado govorko sekejščine. Že sedem let dokumentira jezik v Nepalu in New Yorku in je zbrala več deset ur posnetkov; za številne je napravila fonetični prepis in povedano prevedla, sestavlja pa tudi slovar z vse številnejšimi gesli. Vendar najstarejši govorci danes umirajo, z njimi pa umira tudi jezik. Nad prihodnostjo skupnosti poleg tega visi negotovost, kar zadeva priseljevanje in možnosti pridobitve azila. Vse teže je priti do stanovanj, “vaška” povezanost pa morda ne bo več dolgo trajala.
Skoraj polovica
Newyorčanov
doma govori
jezik, ki ni
angleščina.
V zadnjih nekaj desetletjih je brooklynska soseska, kjer živi Gurungova, po naključju postala kraj, kjer ljudje z vsega sveta ustanavljajo izseljenska društva, verske ustanove, restavracije in celo vrsto drugih podjetij in lokalov, s tem pa oblikujejo nadvse različne svetove, ki zdaj živijo drug ob drugem.
V mestih, kot je New York, takšen Babilon – ne svetopisemska zgodba, temveč sodobna stvarnost – kljub vsem neizkoriščenim možnostim deluje izjemno dobro. Zdaj je trenutek, da pokažemo razumevanje zanj, prepoznamo njegovo vrednost in ga zaščitimo.
Preberite celoten članek v reviji National Geographic.
