Afriški narodni parki

Sedež uprave narodnega parka Zakouma v jugo-vzhodnem Čadu je v zgradbi peščene barve z zob-častim nadzidkom, ki ji daje videz stare puščavske trdnjave. Pred vrati, ki vodijo v osrednjo nadzorno sobo v prvem nadstropju, visi slika kalašnikovke. Obdana je z rdečim krogom in prečrtana: Vnos orožja ni dovoljen. Kalašnikovk je v Zakoumi na pretek.

Nosijo jih vsi čuvaji pa tudi vsiljivci, ki prihajajo ubijat živali.Kompleks stoji v senci akacij, land cruiserji prihajajo in odhajajo, samo nekaj korakov stran se v vodni kotanji napaja nekaj slonov. Čeprav se zdi, da so živali tako blizu živžava sproščene, niso krotke; oprezne so, pa tudi žejne. Zakouma, ki je narodni park že vse od leta 1963, je bil v preteklosti prizorišče prave pravcate vojne za slone.

Narodni park Pendjari, BENIN V tem plitvem jezeru na vmesnem območju, ki meji na Pendjari in kjer je dovoljena različna raba, smejo domačini enkrat do dvakrat na leto loviti ribe. Vaščani na vmesnem območju pridelujejo tudi bombaž, zbirajo les za kurjavo in pridobivajo oglje. Uprava parka sodeluje z različnimi združenji skupnosti, spodbuja jih denimo k pridelavi ekološkega bombaža, saj je vpliv takega kmetovanja na okolje manjši. Še pred 50 leti je v celotnem Čadu morda živelo kar 300.000 slonov.
Narodni park Pendjari BENIN
V tem plitvem jezeru na vmesnem območju, ki meji na Pendjari in kjer je dovoljena različna raba, smejo domačini enkrat do dvakrat na leto loviti ribe. Vaščani na vmesnem območju pridelu jejo tudi bombaž, zbirajo les za kurjavo in prido bivajo oglje. Uprava parka sodeluje z različ­nimi združenji skupnosti, spodbuja jih denimo k pridelavi ekološkega bombaža, saj je vpliv takega kmetovanja na okolje manjši.

Od sredine 80. let prejšnjega stoletja se je število drastično znižalo, saj so jih dobro oboroženi divji lovci na veliko pobijali. Naposled je v Zakoumi, tem negotovem zatočišču, preostala le še največja skupina, ki je štela približno 4000 živali. Potem so v prvih desetih letih tega stoletja v narodnem parku Zakouma pobili več kot 90 odstotkov slonje populacije. Storilci so bili večinoma sudanski jezdeci, ki so na paravojaške pohode na slonovino prihajali z vzhoda. (Glej “Vojna za slonovino”, National Geographic, marec 2007.) Ti jezdeci so znani kot džandžavidi, v prostem prevodu ‘vragi na konju’, čeprav nekateri jezdijo kamele. 

 

Pripadajo nomadskim arabskim skupinam, ki slovijo po izjemno spretnih jezdecih. Nekdaj jih je oboroževala in podpirala sudanska vlada, med spopadom v Darfurju so postali pripadniki surove udarne sile, pozneje pa neodvisni hudodelci, ki jih je žejalo po slonovini. Nekaj časa se je zdelo, da bodo pobili prav vse slone v Čadu. Leta 2010 je na povabilo čadske vlade vodenje Zakoume prevzela zasebna organizacija African Parks (AP). In pobijanje se je nenadoma ustavilo. Nepridobitno organizacijo AP je leta 2000 ustanovila manjša skupina okoljevarstvenikov, zaskrbljenih zaradi velikanskih izgub živali v Afriki.

Člani so se zavezali, da bodo obnovili in vodili narodne parke, vlade pa jim morajo v zameno dovoliti neomejen nadzor nad območjem. Organizacija AP danes upravlja 15 parkov v devetih državah. Za nekatere najbolj problematične afriške pokrajine priskrbi finančna sredstva, uvaja učinkovite poslovne prakse in strogo preganja krivolov. V Zakoumi je za boj proti krivolovu zadolženih več kot sto dobro izurjenih in oboroženih čuvajev, večinoma moških, pa tudi nekaj žensk. Delujejo usklajeno in strateško obvladujejo območje. AP je za upravitelja parka v Zakoumi imenovala Južnoafričana Leona Lamprechta. Odraščal je v Krugerjevem narodnem parku, v katerem je kot čuvaj delal njegov oče.