Fosili s smetišča

Le redki kraji so manj privlačni od odlagališča odpadkov v ledeno  mrzli noči. Toda paleontolog Josep Robles se je decembra 2019 na lovu za redkimi sledmi iz človekove evolucijske zgodovine znašel prav tam.Že nekaj mesecev pred tem je po več noči na teden pre­življal na Abocadorju de Can Mata, največjem odlagališču odpadkov v španski pokrajini Kataloniji. Tam bagri sedem dni na teden 24 ur na dan zabadajo kovinske kremplje v zemljo, ko hitijo izkopavati vedno nove globoke jame za odlaganje smeti, ki jih odvržejo ljudje iz Barcelone in njene okolice. Robles je bil eden od osmih paleontologov, katerih naloga je bila izmenjaje pozorno opazovati neštete tone rdečkaste prsti, ki jo kopljejo in premikajo bagri.

Podnevi je sladkobni smrad, nastajajoč zaradi gnitja, privab­ljal jate vreščečih galebov; ob vsakem Roblesovem koraku se je dvignil oblaček prsti, mehke in fine kot sladkor v prahu. Ponoči si je nadel več plasti oblačil in prižgal čelno svetilko na čeladi. Če je opazil gmoto zemlje, ki bi v sebi lahko skrivala kaj zanimivega, je pomahal bagristu, naj neha kopati, in se posvetil podrobnejšemu pregledu.Če se mu je zaplata še vedno zdela obetavna, jo je prekril z vpadljivo srebrno folijo, da bi jo odstranili zjutraj pri dnevni svetlobi. Potem se je odmaknil, pokazal bagristu, naj nada­ljuje, in stroj je znova zahrumel.V tleh v Can Mati se skriva obsežna zakladnica fosilov iz obdobja več kot milijon let miocena, starih približno od 11,2 milijona do 12,5 milijona let. Od leta 2002 so Robles in drugi paleontologi s Paleontološkega inštituta Miquela Crusafonta (ICP) pri Avtonomni univerzi v Barceloni našli več kot 70.000 fosilov iz tega obdobja. Med njimi so pradavni ostanki konj, nosorogov, jelenov, slonovih sorodnikov iz skupine trobčarjev pa zgodnje vrste orjaškega pande in najstarejše leteče veverice na svetu. Našli pa so tudi pravo bogastvo fosilov glodavcev, ptic, dvoživk in plazilcev.

Toda med najpomembnejšimi odkritji so fosili več vrst primatov, kakršnih niso našli ni­kjer drugje. Številni sodijo med širše prednike hominoidov – predhodnikov gibonov; velikih ali človeku podobnih opic, med katerimi so orangutani, gorile in šimpanzi; ter človeka. V srednjem miocenu je obstajalo na desetine vrst hominoidov. Izvirali so iz Afrike, toda pred 12,5 milijona let so se pojavili tudi v Aziji in Evropi. Kosti primatov, najdene v Can Mati, pomagajo dopolniti podobo iz obdobja v davni preteklosti, ki v številnih pogledih ostaja zabrisana.“Najdbe iz Can Mate so nam omogočile do­kazati, da so bili primati v tistem časovnem obdobju veliko bolj raznovrstni, kot smo mislili doslej,” je povedal direktor ICP David Alba.Vsaka nova fosilna najdba pripomore k raz­kritju nekaterih najpomembnejših skrivnosti naše vrste in k iskanju odgovorov na vprašanja, kdo smo, od kod prihajamo in kdaj se je začel naš obstoj. Can Mata leži približno 40 kilometrov severo­zahodno od Barcelone.

Na zemljevidu najdišč fosilov primatov se je znašla na začetku 40. let prejšnjega stoletja, ko je Miquel Crusafont, po katerem se zdaj imenuje paleontološki inštitut, tam odkril del spodnje čeljusti in nekaj zob miocenske velike opice. S poznejšimi najdbami se je Can Mata uveljavila kot pomembno pale­ontološko najdišče. Kljub temu je od sredine 80. let tam zakonito odlagališče odpadkov.Na začetku 21. stoletja je želelo podjetje Cespa Waste Management, ki upravlja odlagališče, izkopati nove, vsaj 30 metrov globoke celice za odlaganje odpadkov. Po španskem zakonu o zgodovinski dediščini je moralo poskrbeti, da stroji ne bi poškodovali fosilov ali jih pokopali pod velikanskimi kupi smeti. Iz podjetja so zato nekaj strokovnjakov za iskanje fosilov prosili za nadzor nad izkopavanjem. Znanstveniki so navdušeno sprejeli nalogo, ki jim omogoča dostop do globin odlagališča.

Leta 2002 so neodvisni paleontologi (zdaj vsi člani ICP) Isaac Casanovas­Vilar, Jordi Galindo in Alba – ki je takrat še pripravljal doktorat – za­čeli spremljati izkopavanja v Can Mati. Po treh tednih dela so našli zob dinoterija, ogromnega sorodnika slona z navzdol ukrivljenimi okli. Po podrobnejšem pregledu kraja so našli drobec kosti prsta. “Rekli smo: ‘Šment, tole je pa po­dobno primatu,’” se spominja Alba.Stekel je do avtomobila in prinesel odlitek dlani izumrle človeku podobne opice, imeno­vane Hispanopithecus, ki so jo odkrili v bližnji dolini. Paleontologi so ju primerjali, vendar še vedno niso bili prepričani, kaj so odkrili. Potem so našli tri drobce podočnika, ki jih je Alba zlepil skupaj, in več majhnih, krhkih drobcev kosti, raztresenih blizu bloka sedimentne kamnine. Alba se je s fotoaparatom v roki ulegel na trebuh, da bi bolje videl spodnjo stran kamnitega bloka.Pretreslo ga je, ko je sprevidel, da gleda na­ravnost v obraz iz pradavnine. “Vsi trije – tako zelo živčni, da smo komaj lahko govorili – smo skupaj obrnili kamninski blok,” je pripovedoval. “In tam je bil, obraz pierolapiteka je gledal na­ravnost v nas. To je bil eden najpomembnejših trenutkov v mojem življenju.”