Goltajoče morje

Karizmatični prodajni predstavnik nizozemskega razvojnega podjetja, ki v podnebnih spremembah ne vidi izgube, pač pa dobiček, je ugasnil motor 6,5 metra dolgega čolna Hurricane. Po brakični vodi sva plula proti sredini jezera Maule, ki leži na zasebni posesti v mestu North Miami Beach.

To ni ravno raj na Zemlji. Tako kot jezera marsikje na Floridi je tudi to nastalo na mestu, kjer je bil nekdaj kamnolom. Sprva so na njem prirejali dirke s čolni, uredili zatočišče za morske krave in v 60. letih prejšnjega stoletja snemali filme o delfinu Flipperju. Pred nedavnim pa sta se nepremičninska vlagatelja, kot bi želela poudariti minljivost sedanje podobe južne Floride, začela poigravati z mislijo, da bi ga delno zasuli in na nasutem zemljišču zgradili stanovanjsko sosesko. Behrens išče vlagatelje, ki bi jih zanimala gradnja plavajočega naselja na 29 zasebnih umetnih otokih. Na vsakem so predvideni elegantna vila s štirimi spalnicami, peščena plaža, bazen, palme in pomol, dovolj dolg za 25-metrsko jahto.

Cena: 12,5 milijona dolarjev za otok. Behrensovo podjetje Dutch Docklands je kupilo opcijo za gradnjo naselja na jezeru in trži otoke kot zatočišče za bogataše, ki bi se želeli zavarovati pred posledicami podnebnih sprememb. Kaj pa nevarnost dviganja morske gladine? No ja, prav pri tem se pokaže lepota plavajočih domov. Otoki bi bili na jezersko dno pritrjeni z raztegljivimi kabli, podobnimi tistim, ki plavajočim naftnim ploščadim omogočajo, da kljubujejo tudi najhujšim hurikanom. Nastanek načrta za plavajoče naselje je spodbudila gradbena mrzlica, zaradi katere se spreminjajo obrisi Miamija, k njej pa so največ pripomogli bogati Južnoameričani in Evropejci, ki plačujejo z gotovino. S čolna sva opazovala množico gradbenih žerjavov, ki so prebadali nebo v mestu Sunny Isles Beach, zgrajenem na pregradnem otoku. Tam je najnovejša modna muha razkošje, ki si ga lahko privoščijo le najbogatejši med bogatimi. Na nepremičninskem trgu, ki časti bogastvo – v 560 milijonov dolarjev vrednem nebotičniku Porsche Design Tower so denimo predvidena steklena dvigala za avtomobile, ki se ustavijo pri vsakem stanovanju – je bilo verjetno neizogibno, da so najhujšo grožnjo za južno Florido spremenili v promocijsko strategijo.

Nizozemski projekt je videti kot le še ena izmed norih gradbenih pustolovščin v dolgi zgodovini gradbeniške norosti na Floridi. Vendar upošteva učinke podnebnih sprememb in po tem se loči od večine načrtov za okoliške nebotičnike, ki jih gradijo ne oziraje se na dviganje morske gladine: južno Florido bo v prihodnjih desetletjih morje predvidoma poplavljalo vse pogosteje, do konca stoletja pa naj bi precejšen del dokončno preplavilo. Ta nasprotujoča si načina – z glavo skozi zid, pa čeprav le za še en kreditni cikel, ali premišljeno ravnanje in priprava na neizogibno – nakazujeta preobrat v razpravah o podnebnih spremembah. Svarila o globalnem segrevanju postajajo vse resnejša in posledice vse očitnejše, zato se povečuje število podjetij in lokalnih voditeljev, ki pri odločanju o prihodnosti upoštevajo podnebne spremembe.

Manj se posvečajo omejevanju izpustov ogljika, zaradi katerih se segreva planet – to je naloga političnih voditeljev – in bolj prilagajanju skrajnejšemu vremenu in poplavam, ki jih že povzroča dviganje morske gladine. V mestih, kot je Miami, kjer je gradbeništvo glavna gospodarska panoga, se torej podjetja trudijo čim dlje ohranjati sedanjo rast. Behrens je otroštvo preživel na Arubi, v Miami se je preselil pred desetletjem. V podjetju Dutch Docklands se je zaposlil leta 2013, ko je postalo jasno, da se voditelji v regiji začenjajo zavedati razsežnosti bližajoče se katastrofe. Vizionarji iz podjetja iz Delfta se ne vdajajo utvaram, da lahko njihovo plavajoče naselje reši južno Florido. Gre zgolj za enega izmed številnih inovativnih vodnih projektov iz nizozemske zakladnice rešitev, s kakršnimi se je tej nižinski državi uspelo obdržati na suhem od srednjega veka do danes. Kljub temu, pravi Behrens, velja projekt za donosno naložbo, to pa je všeč vlagateljem v regiji, ki se bo morala v prihajajočih desetletjih sprijazniti s korenito preobrazbo. Če bo plavajoče naselje uspešno, se lahko ponudijo številne druge možnosti: plavajoče skupnosti s plavajočimi parki in plavajočimi šolami. Plavajoča bolnišnica. “Karkoli vam srce poželi,” je vzkliknil mož, katerega podjetje je zgradilo plavajoči zapor nedaleč od Amsterdama. “Ljudje vidijo le negativne posledice poplavljanja,” pravi Behrens brez kančka ironije. “Pokazati jim moramo, da je mogoče služiti tudi s poplavami. Vladi bi to prineslo davčne prihodke. Nepremičninskim vlagateljem bi zagotovilo varnost naložb za prihodnjih 50 let. S podnebnimi spremembami je povezanega veliko denarja. To bo povsem nova dejavnost.”