Konoplja v 21. stoletju

Kako kemiki stopnjujejo moč kanabisa?

Poskusi, da bi dosegli večjo koncentracijo psihoaktivnih sestavin kanabisa, segajo vsaj v 11. stoletje, ko so v arabskem svetu začeli uporabljati hašiš. Ta je narejen iz trihomov, smolnatih žlez rastline, ki so jih prvi izdelovalci hašiša postrgali s površine listov in vršičkov konoplje, nato pa jih stisnili v nekakšno pogačo. V trihomih je veliko bioaktivnih spojin, imenovanih kanabinoidi, med katerimi sta najbolj znana THC in kanabidiol ali CBD. V njih so tudi druge posebne spojine, kot so terpeni in ogljikovodiki, ki so odgovorni za arome in okus rastline.

Današnji predelovalci konoplje so nadgradili srednjeveške metode in iznašli nove, učinkovite načine za izolacijo teh dragocenih spojin. Med najpogostejšimi je ekstrakcija ogljikovodikov, pri kateri iz surovega rastlinskega materiala s topilom izločijo želene kemične snovi. Kot topili se v ta namen uporabljata butan in propan. Pred splošno legalizacijo, ko je bila ekstrakcija nezakonito početje, so zaradi rabe teh gorljivih snovi v kakšnem stanovanju ali hotelski sobi občasno nastale eksplozije.

Osnova skoraj vseh izdelkov podjetja Raw Garden je oljnata snov, znana kot živa smola, izvleček kanabisa, v katerem naj bi bila zajeta široka paleta kanabinoidov in terpenov (z nekaterimi postopki ekstrakcije pa izolirajo samo eno spojino – praviloma THC ali CBD). Še preden pa izdelki podjetja postanejo olje, so vsi najprej rastline na 22 hektarih kmetijskih
površin v vinorodni pokrajini Santa Barbara. Ko rastline dozorijo, jih požanjejo, nato pa odstranijo vršičke in jih v kriogenem tunelskem zamrzovalniku takoj zamrznejo s tekočim dušikom, da ohranijo vse hlapne organske spojine.
S kmetije odpeljejo marihuano v hladilnico v bližnjem mestu Lompoc in jo tam globoko zamrznejo. Ko je posamezni sev pripravljen za ekstrakcijo, zamrznjene vršičke prepeljejo v proizvodni obrat in naložijo v dva metra visoke cevi iz nerjavnega jekla; v vsako je mogoče naložiti približno osem kilogramov marihuane. Vanje pod tlakom dodajo topilo, da iz biomase izločijo želene kemične snovi. Za izdelavo nekaterih izdelkov surovi izvleček nato še prečistijo, da se izločijo maščobe, voski, lipidi in druge trdne snovi, druge izdelke pa 24 do 36 ur segrevajo v vakuumski peči, da odstranijo ostanke topila, nato pa tlak znižajo, da topilo izhlapi, želene snovi pa se ohranijo.

Toda nekateri zdravstveni strokovnjaki vidijo bolj skrb zbujajoče vzporednice z drogami, ki so domnevno trše od konoplje. Izjemno močnih učinkov koncentratov nikakor ne gre jemati zlahka, saj so s številnimi epidemiološkimi raziskavami ugotovili povezavo med pogosto rabo teh koncentratov in povečanim tveganjem za psihozo ter motnjo uživanja kanabisa, ki je oblika odvisnosti. Zdi se, da je tveganje še posebej veliko pri najstnikih. Kolorado in Washington, prvi ameriški zvezni državi, ki sta legalizirali marihuano za rekreativno rabo, sodita med države, v katerih so že vložili predloge zakonov za omejitev moči THC, vendar so jih odločevalci pod pritiskom panoge pozneje zavrnili ali so jih predlagatelji umaknili.

Po podatkih analitika Adamsa je bil leta 2014, ko so v Koloradu odprli prve zakonite prodajalne konoplje za rekreativno rabo, delež prodaje vršičkov marihuane na trgu približno 70-odstoten. Do danes se je po podatkih njegove družbe in podjetja za tržne raziskave BDSA ta delež zmanjšal na 40 odstotkov. V istem obdobju se je prodaja izdelkov za vejpanje in dabbing na zakonitem trgu povečala s približno 15 odstotkov na 32, vendar se zdi, da se ta rast zdaj upočasnjuje. Adams pravi, da je vse to posledica “združevanja tehnologije in konoplje”, ki ga je prinesla legalizacija. Ironično pa je, da najvznemirljivejše možnosti, ki si jih pri ekstrakciji lahko obetamo v prihodnje, nimajo nobene zveze s THC. Adams meni, da bo naslednji pomembni dosežek odvisen od sposobnosti panoge, da iz kanabisa učinkovito izolira vse druge spojine. Lahko odkrijemo še neznane učinke terpenov? Ali več kot sto drugih malo raziskanih kanabinoidov, ki niso THC ali CBD?

Lahko “po meri izdelana marihuana” premaga kronične bolečine?

Ko se je biofizičarka in strukturna biologinja Kaavya Krishna Kumar lotila iskanja novih poti razvoja, je vedela, da mora začeti s snovjo z izjemno močnim vplivom na telo. Zato se je odpravila v temačnejše kotičke spletnega foruma Reddit in tam izvedela za prepovedano ulično drogo, ki naj bi povzročala zelo močno omamo, a tudi resne zdravstvene težave.

“TA STVAR JE IZ ONSTRANSTVA,” se je glasila objava nekega rekreativnega uporabnika.
“Zelo zelo majhna, skoraj nevidna količina praška te izstreli do evforične zadetosti.”

Droga se imenuje FUBINACA in je sintetični kanabinoid, molekula, ki so jo v laboratoriju zasnovali tako, da deluje na iste dele živčevja kot tetrahidrokanabinol ali THC, glavna psihoaktivna spojina v kanabisu. Kemiki v nezakonitih laboratorijih izdelujejo tovrstne droge že od leta 2000, ko je bila rekreativna raba marihuane v ZDA še kazniva, sintetični kanabinoidi pa so se začeli uveljavljati kot poceni in napol zakonita druga možnost. Prašek po navadi raztopijo v topilu, nato pa z raztopino popršijo koščke rastlin in jih prodajajo kot kadilo ali potpuri z napisom: “Ni primerno za uživanje” – da zadostijo predpisom. Te sintetične droge, ki jih na sivem trgu prodajajo pod imeni, kot sta spice in K2, so zaradi strupenosti in nevarnosti zbudile zaskrbljenost za javno zdravje. Kemične snovi in njihova koncentracija se lahko pri posameznem izdelku razlikujejo, neželeni učinki pa segajo od maničnih napadov do srčnega infarkta.

Toda Kaavya Krishna Kumar – takrat zaposlena na Medicinski fakulteti Stanfordove univerze, zdaj pa na Weillovi medicinski fakulteti Cornellove univerze – je v FUBINACI prepoznala orodje za boljše razumevanje delovanja človekovega telesnega sistema za obvladovanje bolečine. S skupino, ki so jo vodili raziskovalci s Stanfordove univerze in z Medicinske fakultete Washingtonove univerze v St. Louisu, je z domiselnim molekularnim modeliranjem zasnovala inovativen način za spreminjanje te snovi. Na začetku letošnjega leta je skupina objavila izsledke raziskave, ki je pokazala, da zdravilo, pridobljeno iz FUBINACE, trajno lajša bolečine pri miših, dozdevno brez psihoaktivnih neželenih učinkov in pojava tolerance, to je potrebe po čedalje večjih odmerkih. Takšni neželeni učinki so zavrli napredek pri drugih morebitnih kanabinoidnih sredstvih za lajšanje bolečin in zmanjšali navdušenje nad tem, kar se je nekoč zdelo obetavno nadomestilo za opioide. Zdaj nekateri znanstveniki upajo, da bo ta raziskava dala nov zagon takšnim prizadevanjem – in se bodo možnosti zdravljenja morda še razširile.

Zakaj je nekaterim ljudem zaradi izjemno močne marihuane slabo?

Sierra Callaham je bila stara 23 let, ko so se pri njej prvič pojavile mesec trajajoče vsakodnevne bolečine v trebuhu, slabost in ponavljajoče se bruhanje. Bila je zbegana, vendar je to pripisala stresu – v službi je bilo naporno in sprla se je z domačimi. Večino dni si je pomagala z zdravili proti slabosti in tesnobi, ob večerih, ko ni bruhala, pa je ohranjala navado kajenja marihuane. Pravi, da si je bolj kot karkoli želela, “da bi se sprostila in ne bi bila več tako prisotna v svojem telesu”. Živi v zvezni državi Washington, kjer je prodaja kanabisa za rekreativno rabo dovoljena že od leta 2012, in že dolgo je bila vsakodnevna, čeprav zmerna uporabnica: malo vsak večer, za boljši spanec. Pred prvim napadom slabosti in bolečin, konec leta 2020, je vejpala koncentrirano olje kanabisa iz baterijskega uparjalnika. Ko je kazalo, da so simptomi minili, je nekaj let kadila vnaprej zvite džojnte, nato pa se je vrnila k vejpanju.

Potem je na začetku leta 2024 sledil še en več tednov trajajoč napad – izčrpavajoči krči v želodcu in vsakodnevno neobvladljivo bruhanje – zaradi katerega je morala dvakrat na urgenco. Tam jo je zdravnik vprašal, ali uživa kanabis. Da, vsak večer, je dejala Callahamova. Pretreslo jo je, ko ji je postavil začasno diagnozo: sindrom kanabinoidne hiperemeze (CHS), včasih preprosto imenovan slabost uporabnikov marihuane. Ponavljajoči se napadi slabosti, bruhanja in bolečin v trebuhu so klasični simptomi tega skrivnostnega gastrointestinalnega stanja, ki je povezano z dolgotrajnim pogostim uživanjem marihuane, zlasti zelo močnih izdelkov.

Opustitev uživanja marihuane je tudi edina znana trajna rešitev za CHS. In čeprav prepričanje, da kanabis ne povzroča odvisnosti, vztraja, lahko opustitev rednega uživanja povzroči odtegnitvene simptome, kot so tesnoba, razdražljivost, motnje spanja in izguba teka. Poleg tega utegne olajšanje slediti šele čez več tednov ali mesecev. “Ker lahko traja tako dolgo, da se po prenehanju uživanja konoplje stanje izboljša,” pravi Andrews, “ljudje pogosto mislijo, da kanabis nima nobene zveze z njihovimi težavami.”

Nekateri kronični uporabniki se že zgolj zaradi možnosti, da bi morali rabo opustiti, raje sprijaznijo s svojim stanjem. Ne pa Callahamova. Ko ji je zdravnik na urgenci izročil literaturo o CHS, je bila v dvomih. “Rekla sem si, da to nikakor ne more biti to – marihuano sem uživala zelo zavestno,” pravi. “Toda takoj, ko sem prebrala gradivo, sem pomislila: O, ne. In še isti dan sem nehala.” Od takrat marihuane ne uživa več. A ni bilo lahko – borila se je z veliko željo po njej in morala se je ponovno naučiti prepoznati, kako sproščena se počuti, kadar ni omamljena. Vendar ji je laže, ko se spomni, kako grozno se je počutila zaradi hiperemeze. “Bila sem obupana,” pravi. “Neizmerno sem si želela, da bi se počutila bolje.”

Preberite celoten članek v reviji National Geographic.