Uvodni esej

SMRTONOSNI VIRUS. ŽIVLJENJE V OSAMI. OGNJEVITI POZIVI K PRAVIČNOSTI. PODOBE LETA 2020 KAŽEJO ČLOVEŠTVO V BURNEM ČASU, KI GA PREŽIVLJA.

PRIZOR JE OČARLJIV in nam je domač v vseh pogledih razen enega. Mladi par v poročnih oblačilih v cerkvi ureja formalnosti po obredu. On se vpisuje v poročno knjigo, ona stoji tesno ob njem. Duhovnik ju opazuje s prijazno naklonjenostjo. Umetelno izdelano pozlačeno razpelo v ospredju in leseno na steni za parom dajeta prizoru pridih svetosti. Toda tu je še nekaj. Nevesta in ženin nosita obrazni maski, ki se ujemata z njunima poročnima oblekama. Tudi duhovnik nosi masko in plastični vizir – prosojni obrazni ščitnik. Še pred letom bi ta fotografija – posnel jo je Davide Bertuccio v mestu Barzanò v Italiji – potrebovala dodatno razlago. Po letu 2020 je takoj jasno, kaj prikazuje. Prizor se uvršča v rubriko poroka v času covid-19. Je zgled prilagoditev, ki smo jih bili prisiljeni sprejeti, da bi se prebili skozi pandemijo.Nobena posamezna podoba ne more zaobjeti vseh pretresov, ki jih je povzročila izjemno nalezljiva bolezen dihal, ko se je naglo širila po svetu, ko so se zaradi nje zapirale meje in zastajala gospodarstva, družabno življenje pa se je postavilo na glavo. Toda v teh mladoporočencih – ki tudi pri sklenitvi zakonske zveze spoštujeta na novo sprejete ukrepe v Lombardiji, pokrajini, hudo prizadeti zaradi virusa – prepoznamo splošno človeško težnjo in potrebo po normal­nosti v nenormalnih časih.

Francisco James, direktor Pogrebnega zavoda Lea F. Kearnsa, pregleduje trupla v hladilnici. V osemtedenskem valu smrti zaradi covid-19, ki je lani spomladi zajel New York, so v pogrebnem zavodu poskrbeli za 350 pokojnikov; navadno v dvomesečnem obdobju sprejmejo 75 mrtvih.

Leto 2020 je bilo neprizanesljivo. Zdelo se je, da napoveduje konec neke dobe. Ne le človeški davek – smrti, obremenjujoče posledice za preživele ter obremenitve zdravstvenega in negovalnega osebja – tudi gospodarski izpad je bil zelo velik. V bogatih državah je brezposelnost občutno zrasla, v revnejših se je pomanjkanje še stopnjevalo. Marsikje se je virus razmahnil zaradi neprimernega odziva oblasti, tudi v ZDA. K širjenju bolezni so poleg tega pripomogle globoka družbena in gospodarska razdeljenost ter neugodne politične razmere. Kazalo je, da se bliža konec “ameriškega stoletja”, saj se je svetovna velesila odmikala od svojih zavezni­štev in mednarodnih sporazumov. ZDA so se znašle v središču pozornosti. Sredi pandemije je ravnanje policije, ki je zagrešila še en nezaslišan uboj, tokrat temnopoltega Američana Georgea Floyda v Minneapolisu v Minnesoti, pomenilo kapljo čez rob. Protesti pod vodstvom gibanja Življenje temnopoltih šteje (ang. Black Lives Matter; BLM) so potekali vse poletje, nanje se je policija večkrat ostro odzvala, nekajkrat pa tudi samooklicani milice in varuhi reda.

SOLIDARNO PROTI RASIZMU NAIROBI, KENIJA
Umetnik Allan Mwangi je na zid pri tržnici v soseski Kibera v Nairobiju naslikal obraz Georgea Floyda, zraven pa besedo haki, ki v svahiliju pomeni ‘pravica’. Ko so se demonstracije v ZDA nadaljevale, so Kenijci zahtevali pravico za svoje žrtve policijskih ubojev – in izrazili solidarnost s protestnim gibanjem po svetu. Prebivalci Kibere so se združili tudi v boju proti covid-19, od pozivov k nošenju maske in umivanju rok do organiziranja dostave hrane.

Ljudje so kot še nikoli dvomili o pravilnosti prikazovanja ameriške zgodovine. Protestniki so pretekle krivice povezovali s sedanjimi in jezo pogosto izlivali na kipe in pomnike nasilnih do­godkov iz ameriške zgodovine, ki jih poosebljajo osebnosti, kot je bil Krištof Kolumb, še zlasti pa so se znesli nad simboli konfederacije iz časa ameriške državljanske vojne. Številni spomeniki so padli. Drugi so postali shajališča, improvizirana žarišča državljanskih protestov – to posebej velja za spomenik kon­federacijskemu generalu Robertu E. Leeju v Richmondu v Virginiji, upodobljen na fotografiji Krisa Gravesa.

Zdi se, da je vsak dogodek, ki je sledil, samo še poslabšal že tako napete razmere: uničujoči gozdni požari na zahodni obali, smrt vrhovne sodnice Ruth Bader Ginsburg, okužba predsed­nika Donalda Trumpa s koronavirusom. Svet je osupel spremljal nadloge, ki so se zgrnile nad ZDA.Ko se je novembra število na novo okuženih s koronavirusom na dan znova povečalo, so sledile še ameriške predsedniške volitve in s Trumpovim nepriznavanjem volilnega izida vnesle dodatno zmedo. Največji strahovi, da bodo volitve razveljavljene, se niso uresničili, toda majhna razlika v glasovih za posameznega kandidata in dolgotrajno štetje glasovnic v več zveznih državah sta jezila nepotrpežljivo javnost. Izidi volitev so odslikavali globoko razdeljenost v državi ter razplamtevali družbena nasprotja in teorije zarot. Kako takšno leto ujeti na fotografijah?

POKLON PIONIRKI LANSING, ZDA
Spominska slovesnost v Michiganu je bila ena od številnih, s katerimi so po državi izkazali spoštovanje vrhovni sodnici Ruth Bader Ginsburg, ki je umrla 18. septembra v starosti 87 let. Ginsburgova je utirala pot femini­stičnemu gibanju že veliko prej, preden jo je predsednik Bill Clinton leta 1993 ime­noval na položaj vrhov­ ne sodnice ZDA. Med spoštovanja vredno kariero v pravosodju se je uspešno zavze­ mala za enakopravnost med spoloma. Šestin­dvajsetega oktobra so za njeno naslednico imenovali konservativno sodnico Amy Coney Barrett.

Prva naloga je bila zbrati posnetke. Z vzponom di­gitalne kulture se je dokumentarna fotografija potrdila kot najneposrednejši in najvplivnejši način spremljanja dogodkov našega časa. Ta zvrst je že prej doživljala razcvet, ker so na novo dostopna orodja za ustvarjanje in prikazovanje fotografij pritegnila nadarjene mlade fotografe in jih spodbudila, da so se fotografiranja lotili druga­če, z novih vidikov. Fotografija je prinašala nova spoznanja, ko so nas ženske, pripadniki skup­nosti LGBT, temnopolti in staroselci s svojimi dejanji silili k razmisleku o zgodovini, krivicah in dostojanstvu. Zaradi pametnih telefonov, hitrih spletnih povezav in digitalnih platform – zlasti instagrama – je tok vsem dostopnih posnetkov prerasel v hudournik. V tem pogledu je bila do­kumentarna fotografija pripravljena na leto 2020.

Vam je bila reportaža všeč? Delite jo z drugimi!