Covid 2021

Zaradi pandemije se nam je leta 2021 življenje postavilo na glavo. Nova cepiva so sicer vlivala optimizem in obetala, da bo javno življenje spet steklo, a lažne informacije in pomanjkanje cepiv so povzročali težave pri prizadevanjih za imunizacijo. Čeprav se vsakodnevno življenje počasi vrača v stare tirnice, nas virus še naprej ogroža.

Nazir Ahmed je hladilno torbo s cepivom proti covid-19 prinesel vse do gorske postojanke Tosamaidan, ki leži jugozahodno od Srinagarja v indijski zvezni državi Jammu in Kašmir. Zdaj se tam razgleduje za pastirji in nomadi. V vztrajnem prizadevanju, da bi proti covid-19 cepili čim več ljudi, so se zdravstveni delavci ponekod izjemno potrudili, da so prišli do oddaljenejših skupnosti. Ahmed in pet sodelavcev, ki so se na pot odpravili iz Srinagarja, so se najprej tri ure vozili, nato pa še pešačili, da so prišli do tega odročnega kraja. Po štirih urah iskanja ljudi so jih cepili več kot 10.
Fotografija: Dar Yasin

Izgubljene priložnosti
Zaradi novih sevov virusa in neenakomernega odziva na cepiva se je vračanje sveta v utečene kolesnice zavleklo.

Pričakovati je bilo, da bomo doživeli zmagovito leto, leto, ko bomo premagali covid-19. Na trg so prihajala revolucionarna cepiva. Znanstveniki so jih razvili z vratolomno hitrostjo na podlagi genske tehnologije, ki so jo snovali več desetletij. Videti je bilo, da smo na pragu največjega svetovnega projekta imunizacije v zgodovini človeštva. Vse je kazalo, da ne bomo več omejevali javnega življenja, da ne bomo več živeli v osami, da bomo odložili maske in nehali omejevati število ljudi na pogrebih ter odprli meje, se spet sešli s sorodniki, ki jih že dolgo nismo videli, in bo gospodarstvo spet delovalo kot prej. Leta 2021 naj bi se življenje vrnilo v stare tirnice.Nismo pa vedeli, da bodo prizadevanja za cepljenje naletela na toliko ovir.

V ZDA je več milijonov ljudi zavrnilo cepljenje, in to kljub smrtonosnemu valu v zimskem času in še enem v poletnem. Ljudje so postali sumničavi do znanstvenikov, ki so pojasnjevali odkritja in priporočila prilagajali novim spoznanjem. Dezinformacije in mazaška zdravila so se širili skoraj tako hitro kot virus. Ljudje so cepiva ožigosali kot obliko državnega nadzora in maske kot kratenje osebne svobode. V večjem delu sveta pa cepljenje, žal, sploh ni bilo dostopno.Zapravljeno priložnost, da bi dosegli čredno imunost, je virus dobro izrabil. SARS-CoV-2 se je razmnoževal in pri tem so nastale številne mutacije. Z vsako gensko spremembo se je pojavila tudi priložnost, da virus postane nevarnejši, to pa z drugimi besedami pomeni, da se spretneje izogne imunskemu sistemu, hitreje okuži celice, povzroči hujšo obliko bolezni in se širi prek državnih meja. Vsi skupaj smo bili na milost in nemilost prepuščeni naravnemu izboru, ki je potekal z blis­kovito naglico.

Svojca zlivata rožno vodo in potresata cvetne lističe na grob žrtve covid-19 v Cilincingu v Severni Džakarti. Javno pokopališče Rorotan, kjer je prostora za 7200 grobov, so odprli marca. Ker je julija v Indoneziji število obolelih bliskovito naraščalo, se je začelo pokopališče hitro polniti. V državi, četrti na svetu po številu prebivalcev, so na vrhuncu imeli v povprečju po 50.000 novih okužb na dan.
Fotografija: Muhammad Fadli

Pojavile so se nove različice: alfa v Veliki Britaniji, beta v JAR, gama v Braziliji, nato se je iz Indije razširila še delta.Različica delta, ki je bolj nalezljiva in morda tudi bolj smrtonosna kot katera­koli od predhodnic, se je z neusmiljeno silovitostjo razširila po državi z drugim najštevilnejšim prebivalstvom na sve­tu. Zaradi nje so bili zdravstveni delavci izjemno obremenjeni, bolnišnice so se napolnile z vročičnimi bolniki, ki jim je kritično primanjkovalo kisika, v krematorijih pa so ognjeni zublji dan in noč goltali trupla.Že julija je bila delta po vsem svetu prevladujoča različica, septembra pa je število umrlih v ZDA preseglo število žrtev španske gripe iz leta 1918. Pan­demija bolezni covid­19 je tako postala najhujša pandemija v zgodovini te dr­žave. Do začetka novembra je umrlo že 750.000 Američanov. A koronavirus je nekatere skupnosti prizadel močneje kot druge. Največji delež umrlih je bil med ameriškimi staroselci, Latinsko­američani in temnopoltimi Američani.

Pandemija je razkrila še eno izstopajoče neskladje v zdravstvu – globoko ločnico, ki pri cepljenju ločuje države po svetu: obilje cepiv v državah, kjer se ljudje niso bili pripravljeni cepiti, in pomanjkanje – ali popolna nedostopnost – cepiv tam, kjer so si cepljenja želeli.Devet mesecev po odobritvi prvega cepiva proti covid­19 je bilo več kot 80 odstotkov odmerkov porabljenih v državah z visokimi in višjimi srednjimi dohodki. Ko so ljudje v revnejših državah še vedno čakali na prvi odmerek, so bogatejše države že odobravale poživitveni odmerek za polno cepljene.Posledica vsega naštetega je, da je več milijonov ljudi po vsem svetu umrlo zaradi bolezni, ki jo je večinoma mogoče preprečiti z enim oziroma dvema odmerkoma cepiva.Čeprav se program cepljenja izvaja, se tega virusa morda ne bomo nikoli povsem znebili. Štirje koronavirusi, ki povzročajo navaden prehlad, so endemični, podobno kot potomci virusa španske gripe, zaradi katere je pred stoletjem po svetu umrlo 50 milijonov ljudi.

Virus sars-cov-2 se bo najverjetneje razvijal in še leta krožil med nami. Dokler so številni ljudje nezaščiteni, nihče od nas ni varen.

V času prometne konice se z mostu zgrinja v Tajpej množica skuterjev, s katerimi se ljudje iz bližnjega Sanchonga vozijo na delo v prestolnico. Različica virusa SARS-CoV-2, imenovana alfa, je od maja do julija povzročila večji val okužb, ki je marsikomu nagnal strah v kosti. Vendar je tajvanskim oblastem uspelo omejiti število novih primerov predvsem s strogimi karantenskimi ukrepi in temeljitim sledenjem stikom. Celotni delež primerov je v državi več kot 190-krat manjši kakor v ZDA.
Fotografija: Lam Yik Fei
V naselju Manggarai, ki je del Južne Džakarte, učiteljica Erdah Desiana na Osnovni šoli št. 1 poučuje manjšo skupino učencev. Ta šola je bila ena od stotih v vsej Džakarti, ki so spet vpeljale pouk v razredih ob upoštevanju strogih zdravstvenih protokolov. Vzgojnoizobraževalne ustanove so bile odprte tri dni na teden, učence pa so razdelili v dve skupini, ki sta se vsak drugi dan izmenjevali. Učenci, ki so bili na določeni dan doma, so pri pouku sodelovali prek videokonference. Čeprav se izbruhi covid-19 v Indoneziji še niso končali, se je vlada odločila za pouk v šolah, saj koristi izobraževanja v šolskih prostorih prevladajo nad tveganji.
Fotografija: Muhammad Fadli

Strokovnjaki napovedujejo, da koronavirus SARS­CoV­2 ne bo izginil, ampak se bo najverjetneje razvijal in še leta krožil med nami. Ker pa postajamo odporni proti njemu, bodo izbruhi manj obsežni in potek bolezni ne tako hud.Toda obdržal se ne bo samo virus, ohranila se bo tudi pre­tresljiva zapuščina, o kateri pravzaprav še ne vemo veliko. Med več sto milijoni okuženih bo morda od 10 do 30 odstotkov takih z dolgotrajnimi in obremenjujočimi bolezenskimi znaki. Za t. i. dolgi covid – s tem izrazom označujemo različne težave, kot so “megla” v glavi, izguba spomina in utrujenost ter erektilna dis­funkcija in spremembe menstrualnega cikla, pa tudi izguba voha in okusa – bodo potrebni novi načini zdravljenja in nova zdravila.

Do takrat pa velja, da dokler so številni med nami nezaščiteni, nihče od nas ni varen. Necepljeni so namreč nekakšen rezervoar, v katerem nastajajo nove različice. Zato je nujno prepričati tiste, ki omahujejo, naj se cepijo, saj cepivo zagotavlja boljšo zaščito kot prebolevanje covid­19. Poleg tega je treba cepivo dostaviti tudi najodročnejšim skupnostim. Sodelavci mednarodne pobude COVAX, ki so si za cilj zastavili, da bo cepivo proti covid­19 na voljo povsod, pričakujejo, da bodo na začetku letošnjega leta dosegli mejnik dveh milijard odmerkov.To je korak v pravo smer. Kakor sta nas naučila leto 2021 in raz­ličica delta, pa se virus ne zmeni niti za časovnice niti za pravila, ki smo jih postavili.