Manj kot 10 milimetrov

Ekstremna bližinska fotografija
nam odpre vrata v edinstveni in osupljivi
svet morskega mikrokozmosa.

Takoj po prihodu na otoček Banka severno od Sulavesija sem potapljaškemu vodiču razložil, da bi rad fotografiral tistega redkega golega polžka, ki, če ga gledaš od spredaj, spominja na ovco. Med potopom sva, iščoč polžka, zapustila lep koralni greben in odplavala na peščeno plitvino v bližini mangrov. V primerjavi s pisanim koralnim grebenom je bilo peščeno dno videti prav pusto in nezanimivo. Vodič si je pobliže ogledoval odpadlo listje mangrov, meni pa ni preostalo drugega, kot da čakam, saj nisem videl ničesar zanimivega za fotografiranje.

Končno me je poklical in me opozoril na enega od številnih listov. Sprva nisem imel pojma, kaj mi kaže, list je bil popolnoma podoben množici drugih. S prstom je pokazal sivkasto bunkico na njegovem robu. S prostim očesom nisem dobro videl, kaj je, a sem sklepal, da je tisto, po kar sva prišla. Pred objektiv sem nataknil najmočnejšo predlečo, kar sem jih imel, tako, ki mi je omogočala približno trikratno povečavo. Kar nekaj časa sem se trudil v iskalu najti objekt, kajti pri taki povečavi je globinska ostrina približno enaka širini britvice. Naredil sem kakih sto posnetkov, da je bilo med njimi vsaj nekaj tehnično in kompozicijsko ustreznih.