Potovanje skozi čas do starodavnih galaksij

NAJBOLJŠI VESOLJSKI TELESKOP,
KAR SMO JIH IZDELALI DOSLEJ,
ŽE RAZISKUJE ZAČETKE VESOLJA.

Ko je bilo vesolje še mlado, pred več kot 13 milijardami let in pol, v njem ni sijala nobena zvezda. Astronomi imenujejo to obdobje temni vek. Takrat sta vesolje napolnjevala le vodik in helij, surovini za vse prihodnje svetove. Obstajala pa je tudi skrivnostna tvarina, znana kot temna snov. Njena gravitacija je razvlekla pline v prepleteno mrežo.

Ko se je vesolje širilo in ohlajalo, se je nekaj temne snovi strnilo v ogromne krogle, te pa so k sebi pritegnile okoliške pline. Naraščajoča moč gravitacije v središču teh krogel oziroma halojev, kot so jih poimenovali astronomi, je vodikove atome prisilila, da so se začeli zlivati v helij, in tako so se vžgale prve zvezde prvobitnega vesolja.

Na tem območju Orionove meglice, kjer ultravijolično sevanje bližnje zvezdne kopice povzroča intenzivne kemične reakcije, je Webb nedavno odkril kation metenij. Ta ogljikovodik, ki ga še nikoli niso opazili v vesolju, omogoča nastanek kompleksnejših molekul ogljika, potrebnih za nastanek in razvoj življenja.
VIR: ESA/WEBB, NASA, CSA, M. ZAMANI (ESA/WEBB), PDRS4ALL ERS TEAM

Le štiri galaksije od petih, znanih kot Stephanov kvintet, so resnično blizu skupaj in povezane v vrtinčastem plesu, ki ga poganjajo medsebojne plimske sile. Na podlagi neverjetnih podrobnosti, ki jih je posnel Webb, bodo znanstveniki lahko preučili, kako je interakcija med galaksijami vplivala na njihov razvoj.
VIR: NASA, ESA, CSA, STSCI

Opazovanje oddaljenih galaksij ni edini način za raziskovanje in spoznavanje zgodnjega vesolja. Bližnje pritlikave galaksije, kot je Wolf-Lundmark-Melotte (na posnetku iz pregledovalnega teleskopa VLT Evropskega južnega observatorija v Čilu), sestavljajo majhne zvezde, ki so v vesolju nastale zelo zgodaj in sijejo še danes. Webb je pogledal v galaksijo (oba posnetka spodaj), da bi preučil nekatere od teh starodavnih zvezd, ki počasi porabljajo svoje jedrsko gorivo. To so fosili iz prejšnjih obdobij.
ZGORAJ: EVROPSKI JUŽNI OBSERVATORIJ (ESO). SPODAJ (2): NASA; ESA; CSA; KRISTEN MCQUINN, RUTGERSOVA UNIVERZA; ZOLT G. LEVAY; ALYSSA PAGAN (STSCI)

Kozmologi že desetletja dopolnjujejo zgodbo o nastanku vesolja, toda lani je največji in najnaprednejši vesoljski teleskop, kar smo jih izdelali doslej, omogočil, da smo na novo napisali njena prva poglavja. Starodavne galaksije, ki jih je zaznal vesoljski teleskop Jamesa Webba (JWST), so svetlejše, številnejše in aktivnejše, kot so znanstveniki pričakovali, ter razkrivajo burnejše začetke sage o prostoru in času.

Preberite celoten članek v reviji National Geographic.

Povezave

GLOBALNO

Pomembne informacije