Morda bo čez 50 let tretjina svetovnega prebivalstva živela v krajih z razmerami, KAKRŠNE SO DANES v Sahari – kjer povprečni temperaturni maksimum POLETI presega 40° C.

Človeško telo se je razvilo tako, da toploto odvaja predvsem na dva načina: z razširitvijo žil, s katero se poveča pretok krvi skozi kožo in s tem oddajanje toplote skoznjo, in z izločanjem znoja, ki z izhlapevanjem ohlaja telo. Če ta mehanizma odpovesta, človek umre. Zveni preprosto, a v resnici gre za odpoved zapletenega sistema med seboj povezanih procesov.Ko se notranja temperatura žrtve toplotnega udara (“vročinske kapi”) zvišuje, morajo srce in pljuča opravljati vse težje delo, da razširjene žile ostanejo polne. V nekem trenutku srce ne zmore več. Krvni tlak se zniža, to pa povzroči omotico, težave z gibanjem in nerazločen govor. Koncentracija soli se znižuje in pojavijo se krči mišic. Prizadete osebe so zmedene, celo v deliriju, in številne se ne zavedajo, da nujno potrebujejo takojšnjo pomoč.Ker se pretok krvi skozi kožo poveča, se v organih zmanjša, to pa sproži vrsto odzivov, ki povzročajo propadanje celic. Nekatere žrtve doživijo toplotni udar že pri notranji temperaturi 40° C, druge lahko več ur zdržijo temperaturo 42° C. Prognoza je navadno slabša pri zelo mladih in pri starejših ljudeh.

Celo zdravi starejši so v izrazito slabšem položaju od drugih: znojnice se z leti skrčijo, številna pogosto uporabljana zdravila pa otopijo čute. Občutek žeje pri ljudeh, izpostavljenih veliki vročini, večinoma ni dovolj močan, da bi kaj pili. Nehajo se potiti, ker v telesu ni odvečne vode. Namesto tega včasih začnejo drgetati. Prizadeti zaradi teh procesov že doživi srčni infarkt, ljudje, ki so bolje telesno pripravljeni, pa še niso ogroženi, vendar se pri njih pojavi tunelski vid (zelo zoženo vidno polje), imajo halucinacije, morda s sebe strgajo oblačila, ker zaradi vnetih živčnih končičev občutijo, kot bi jih kdo drgnil s smirkovim papirjem. Krvne žile začnejo izgubljati celovitost. Mišično tkivo, s srčnim vred, je na vrsti naslednje. Zaradi prepustnosti prebavil, ki se pojavi nato, pridejo v kri strupene snovi. Obtočila se v skrajni sili odzovejo s strjevanjem krvi, to pa še dodatno ogrozi vitalne organe – ledvice, mehur, srce. Smrt je blizu.

PARIZ, FRANCIJA
Fontana na trgu Troca­déro je med rekordnim vročinskim valom leta 2019 ponujala nekaj olaj­šanja. Uničujoči pred­hodnik iz leta 2003 je spodbudil reforme, de­nimo uvedbo obveznih hlajenih prostorov v do­movih za starejše. To se je obrestovalo: leta 2019 je v Franciji zaradi vro­čine umrlo 90 odstotkov manj ljudi kot leta 2003.
SAMUEL BOIVIN, NURPHOTO VIA GETTY IMAGES

Poleti 2003 se je območje visokega zračnega tlaka dlje zadrževalo nad Zahodno in Srednjo Evropo. Ta velikanska zvrtinčena zračna gmota, ki se je pregrela nad Sredozemljem, je več tednov preprečevala vdore hladnejšega zraka iznad Atlantika. V Franciji se je temperatura iz dneva v dan zviševala, potem pa kar osem dni vztrajala pri osupljivih 40° C. Ker je bilo vroče dlje, so ljudje začeli umirati.Mrtvašnice so se zapolnile in morali so najemati hladilne tovornjake in zamrzovalnike z živilskih tržnic. Negovalno osebje je na domovih najdevalo stranke, ki so se zgrudile med hojo ali so mrtve obsedele v naslanjačih. (V tistem času je bilo s klimatskimi napravami opremljenih le nekaj odstotkov francoskih gospodinjstev.)

Ljudje so klicali policijo, da je vdirala v stanovanja, “za vlomljenimi vrati pa so ležala trupla,” se spominja Patrick Pelloux, predsednik Francoskega združenja zdravnikov urgentne medicine. “Razmere so bile obupne.” Marsikaterega trupla niso našli po več tednov. V tistem vročinskem valu v Franciji naj bi bilo umrlo 15.000 ljudi. Italija jo je odnesla še slabše s skoraj 20.000 mrtvimi. Po vsej Evropi je izgubilo življenje več kot 70.000 ljudi – povečini revnih, osamljenih in starejših. Najbolj vroče evropsko poletje v 500 letih, so znanstveniki potrdili poz neje, je bilo brez dvoma povezano s podnebnimi spremembami. V Parizu se je tistega leta z vročino povezano tveganje smrti povečalo za približno 70 odstotkov.

NEW DELHI, INDIJA
Fasade stanovanjskih blokov v indijski prestol­nici so preobložene s klimatskimi napravami. Maja tam temperatura redno presega 40° C. Klimatske naprave ima manj kot 10 odstotkov indijskih gospodinjstev, vendar se trg naglo širi.
SAUMYA KHANDELWAL, NEW YORK TIMES VIA REDUX

Najbolj logična in neposredna med številnimi podnebnimi nevarnostmi, ki jih znanstveniki povezujejo z globalnim segrevanjem – mednje sodijo npr. silovitejši in bolj uničujoči hurikani, suše, zviševanje morske gladine, daljše sezone požarov – je povečanje števila vročinskih valov. Količina toplogrednih plinov, ki se sproščajo v ozračje zaradi človekovih dejavnosti, se bo še naprej povečevala, vročinski valovi bodo dolgotrajnejši, posamezni dnevi pa bodo še toplejši. Po vsem svetu je bilo zadnjih šest let najtoplejših, odkar v številnih državah merijo temperaturo. Na jugozahodu ZDA se dnevi s temperaturo 38° C ali več danes začnejo nekaj tednov prej kot pred stoletjem in se končajo tri tedne pozneje. V Evropi pa se je izkazalo, da grozljivo poletje 2003 ni bilo le statistični odklon: hudi vročinski valovi so celino od takrat prizadeli še petkrat. Leta 2019 so bili v šestih zahodnoevropskih državah doseženi absolutni temperaturni rekordi, med njimi 46° C v Franciji.

Seveda so težave, povezane z globalnim segrevanjem, rešljive le tako, da korenito zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov. Če nam bo pri tem povsem spodletelo, se lahko število z vročino povezanih smrti v ZDA na leto povzpne nad 100.000. A ta nevarnost je marsikje še veliko večja: po izsledkih nedavnih raziskav bi lahko denimo v Indiji zaradi vročine vsako leto umrlo 1,5 milijona ljudi. In celo če nam bo uspelo omejiti izpuste, se bo planet še desetletja segreval. Velikanski uničevalni stroj lomasti naprej in bo spremenil način življenja večine ljudi.

Toda huda vročina ima škodljive posledice, tudi kadar ni smrtonosna. Raziskovalci povezujejo višjo temperaturo z večjo pogostostjo prezgodaj rojenih ali mrtvorojenih otrok ter otrok s prenizko težo, izčrpanost zaradi vročine pa vpliva na razpoloženje, vedenje in duševni razvoj. Zaradi višje temperature postanejo ljudje nasilnejši, ne glede na gmotni položaj. Poslabšajo se dosežki otrok na preizkusih znanja, zmanjša se produktivnost. Mednarodna organizacija dela napoveduje, da se bo zaradi hudih vročinskih valov do leta 2030 skupno število opravljenih delovnih ur zmanjšalo za 2,2 odstotka, to pa ustreza izgubi 80 milijonov zaposlitev za polni delovni čas, povečini v revnih in srednje bogatih državah. A tudi v bogatih državah bodo slabo plačani delavci, ki delajo na prostem – npr. v gradbeništvu in kmetijstvu – zelo prizadeti. Do leta 2050 bo zaradi velike vročine in zračne vlage na jugovzhodu ZDA celotna rastna sezona “neprimerna za kmetijsko pridelavo z današnjimi metodami kmetovanja,” poročajo raziskovalci z Washingtonske univerze.