Marec 2020

Raziskovalke pionirke

Raziskovalke pionirke

TE ŽENSKE SO POMAGALE TLAKOVATI POT NOVIM GENERACIJAM RAZISKOVALK
NATIONAL GEOGRAPHICA.

PRI NEČEM BODI PRVA ženska,” je urednik svetoval obetavni fotografinji Dickey Chapelle, ko se je druga svetovna vojna že dodobra razplamtela. Upoštevala je nasvet, se med bitko za Okinavo leta 1945 skrivaj izkrcala z enoto marincev in s tem prekršila prepoved novinarkam, da bi hodile na območja spopadov. Vojska ji je začasno odvzela novinarsko akreditacijo, toda Chapellova si je prislužila sloves neustrašne vojne dopisnice.

Od ustanovitve društva National Geographic Society leta 1888 so se številne ženske izkazale z dosežki v znanosti in raziskovanju, toda pogosto so bile deležne le bežnega priznanja. Kartirale so oceansko dno, se vzpenjale na najvišje gorske vrhove, izkopavale ostanke starodavnih civilizacij, postavljale rekorde v globokomorskih potopih in letele okoli sveta. “Ni razloga, zakaj ženska ne bi mogla iti tja, kamor gre moški, in še dlje,” je rekla raziskovalka Harriet Chalmers Adams leta 1920. “Če ženska rada potuje in jo privlači vse, kar je nenavadno, skrivnostno ali izgubljeno, je ne bo nič zadržalo doma.”

Toda v tej reviji so bile ženske pogosto prezrte, v senci svojih slavnih mož. Podpis Matthewa Stirlinga je bil na več kot ducat člankih s podrobnimi opisi njegovih arheoloških odkritij v Mezoameriki. Njegovi ženi Marion, ki je pomagala voditi odprave, pa so pod njenim imenom objavili samo en članek: o vodenju gospodinjstva na terenu. “Presneto, presneto, presneto,” je leta 1933 zapisala razočarana Anne Morrow Lindbergh v dnevnik o življenju s svojim možem, slavnim letalcem Charlesom. Bila je prva Američanka, ki je pridobila dovoljenje za pilotiranje jadralnih letal, in za svoje navigacijske veščine je prejela več priznanj. “Dovolj mi je tega, da sem gospodova služkinja. ”Druge so prezrli vrstniki. Ko je geologinja Marie Tharp v začetku 50. let prejšnjega stoletja predstavila dokaz za teorijo o tektoniki plošč, ga je njen kolega zavrnil kot “babje čenče”.

Najmanj ena, novinarka Juliet Bredon iz 20. let prejšnjega stoletja, je spoznala, da v reviji National Geographic laže objavlja pod moškim imenom. Celo ženske, ki so bile v svojem času svetovno znane, kot astronomka iz 19. stoletja Maria Mitchell, so se morale boriti, da so bile pošteno plačane.V arhivu National Geographica je na milijone fotografij in listin, povezanih s članki, raziskovalnimi štipendijami in dokumentarnimi filmi od ustanovitve društva naprej. Nepregledna množica mikrofilmov obledelih rokopisov in map s tipkanimi dopisi razkriva zgodbe o ženskah, ki so z National Geographicom orale ledino. Na tem mestu izražamo poklon nekaterim med njimi.

Jevgenija Arbugajeva

JEVGENIJA ARBUGAJEVA
Rojena 1985.
Fotografinja, ki raziskuje življenje v ruski Arktiki.

En sam zvitek filma v srednji šoli je zadoščal, da je fotografija zasvojila Jevgenijo Arbugajevo, zdaj priznano dokumentaristko ruske Arktike. “Takoj sem videla neskončne zmožnosti fotografije, da ujame in pripoveduje zgodbe, lepoto popolne predanosti trenutku in obenem ustvarjalnega nadzora nad njim,” pravi. Da bi se docela poglobila v življenje v samoti tundre, ki ga upodablja na fotografijah, se mu pogosto posveti za več mesecev ali let. V projektih se posveča tudi svojemu domačemu mestu na Arktiki.“Na terenu se vprašam: Sem res dala vse od sebe?” pravi. “Rada bi imela čisto vest.”

MUNAZZA ALAM
Rojena 1994
Astrofizičarka, ki išče Zemlji podobne planete.

Munazza Alam išče Zemljinega dvoj­čka. Tak planet, ki bi imel tekočo vodo, za zdaj obstaja le v teoriji, toda Alamova, podiplomska študentka na Harvard­Smithsonovem centru za astrofiziko, se poglablja v teleskop­ske podatke v upanju, da ga bo našla.Alamova je odraščala v New Yorku in vesolju ni posvečala veliko pozornosti. Potem pa je kot najstnica na ekskurziji v Nacionalnem observatoriju Kitt Peak v Arizoni prvič videla Rimsko cesto. Zdaj so tema njenega akademskega preučevanja ozračja eksoplanetov.A vstop na to področje ni bil lahek. “V sobi, polni astronomov, sem na­vadno edina oseba z dolgimi lasmi in ruto,” pravi. “Ker sem včasih sama svoj najstrožji kritik, moram delati še posebej zavzeto, da si dokažem, da sem sposobna in da spadam v astronomijo.”