Roboti in mi
KO JE GOLDIE NEJAT leta 2005 začela razvijati robote, je večino časa porabila za ponujanje svojih visokotehnoloških prototipov od vrat do vrat. V zdravstvu so bili takrat do rabe robotov še zadržani. “Danes je prav nasprotno,” pravi Nejatova, profesorica strojništva na Univerzi v Torontu. “Ljudje z vsega sveta me kličejo in sprašujejo, kdaj bodo moji roboti na voljo. ”Nejatova razvija posebno vrsto strojev, pravijo jim roboti – osebni pomočniki, saj so zasnovani za delo z ljudmi. Pomagali bi lahko pri reševanju vse hujše težave – zagotavljanju oskrbe starejšim. Število ljudi, starejših od 80 let, se bo do leta 2050 po vsem svetu skoraj potrojilo; z današnjih 143 milijonov bo naraslo na 426 milijonov. Ti roboti bi bili koristni predvsem za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo in demenco, saj jih je mogoče sprogramirati, da pomagajo pri marsičem – od opozarjanja na jemanje zdravil do vodenja telesne vadbe. Roboti Nejatove lahko pomagajo tudi pri igranju spominskih iger, ki pri bolnikih spodbujajo miselno dejavnost.
Francoski fotograf Yves Gellie, ki ga je navdihnila možnost rabe robotov za pomoč starejšim, je dve leti ustvarjal letos nagrajeni film Robotovo leto (L’année du robot). Prikazuje interakcije med starejšimi in roboti v ustanovah za dolgotrajno oskrbo starejših v Franciji in Belgiji. Gellie in njegov pomočnik Maxime Jacobs sta robote posnela v neposrednem stiku z ljudmi, pri čemer so bili videti zelo človeški. V prizorih, ki učinkujejo futurološko, ljudje igrajo klavir in plešejo z robotskimi spremljevalci ter jim celo v solzah razkrivajo svoje skrivnosti. Gellie se je po snemanju filma lotil še fotografskega projekta.
Nekatere od nastopajočih v filmu je prosil, naj si zamislijo sanjski scenarij z robotom. Kaj bi si z njim najbolj želeli početi? Po več mesecih opazovanja je ustvaril serijo fotografij, na katerih dokumentira interakcije ljudi z roboti. S projektom ni poskušal doseči terapevtskih učinkov ali prikazati dejanske zmožnosti robotov. Preučiti je želel sposobnost ljudi za vzpostavljanje odnosov s stroji.
Kritike je skrbelo, da bo zaradi robotov medčloveških odnosov vse manj in da bodo ogrozili delovna mesta. A namen rabe robotov je dopolniti oskrbo, ne nadomestiti jo, pravi Brian Scassellati, vodja Laboratorija za socialno robotiko na Univerzi Yale. Robote je preizkušal z najrazličnejšimi bolniki in ugotovil, da lahko vsakodnevni stiki z roboti otrokom z motnjami avtističnega spektra pomagajo izboljšati očesni stik in socialne veščine.
Kognitivna psihologinja Maribel Pino, izvršna direktorica laboratorija Broca Living Lab v Univerzitetni bolnišnici Broca v Parizu, kjer so bile posnete nekatere fotografije, opisuje odnose med ljudmi na posnetkih in roboti kot pristne. Potem ko so ljudje z robotom preživeli nekaj časa, so se številni navezali nanj.To področje se vse bolj razvija in znanstveniki bi radi bolje razumeli dinamiko odnosov med ljudmi in roboti. Je prednost robotov v tem, da nikogar ne obsojajo? Je odsotnost čustev pravzaprav v pomoč? Bodo bolniki postopoma izgubili zanimanje za robote? Nekaj je gotovo, pravi Scassellati: roboti lahko zagotavljajo oskrbo na zahtevo in po meri človeka – potrebe po tem pa se bodo v prihodnosti le še povečevale.