Tisto, kar išče Silang, plazeč se po vseh štirih, na 4700 metrih nadmorske višine na Tibetanskem višavju, je na moč nenavadno. Nad tlemi je videti le drobceno glivo brez klobuka – nič drugega kot rjav, kakor vžigalica tanek kocen, ki štrli nekaj centimetrov iz blatne prsti. Silang Yangpi, njegova žena ter velika skupina sorodnikov in prijateljev od začetka maja do konca junija po 11 ur na dan lazijo po strmih gorskih pobočjih, prečesavajo nepregledni preplet trave, vejic, cvetlic in grmičevja in iščejo skoraj neopazne kocene.

Ko Silang uzre kakega, vzklikne od veselja. Prihiti njegova žena Yangjin Namo. Silang z vrtnarsko lopatico obkoplje kocen in pazljivo izvleče kepo prsti. Odstrani odvečno zemljo. V dlani se mu prikaže nekaj, kar je videti kot svetlorumena gosenica. Mrtva je. Iz glave ji kakor pri samorogu izrašča tanka rjava gliva. Silang iz žepa potegne rdečo plastično vrečko, v kateri so bili nekoč shranjeni posušeni rezanci. Najdbo položi k drugim, ki sta jih izkopala z ženo, in vrečko spet previdno zvije. Silang je star 25 let, njegova žena jih šteje 21. Imata hčer, ki je še dojenček. Gliva, poganjajoča iz gosenice, je pomemben vir njunega letnega prihodka.