Tren Maya

Ko je proti koncu lanskega leta začel voziti Tren Maya, je bila s tem vzpostavljena 1554 kilometrov dolga krožna proga, ki povezuje pet zveznih držav na Jukatanu. Čeprav naj bi železnica ustvarila nova delovna mesta in spodbudila turizem, saj bodo ljudje z njo laže prišli do zgodovinskih majevskih najdišč in različnih mest, kritiki trdijo, da so posledice projekta opustošenje gozdov, uničenje življenjskega prostora živali in nemara celo onesnaženje ključnih podzemnih vodnih virov, cenotov – vse to pa sili k podrobnejšemu razmisleku, kaj so z njim pridobili in kaj izgubili.

Podporniki zatrjujejo, da gre za idealen projekt ob ravno pravem času, ki bo obubožano območje popeljal v prihodnost. Če ne bi bilo vlaka, bi bilo treba zaradi rasti prebivalstva morebiti zgraditi ekološko veliko spornejšo, staromodno avtocesto. Nekateri menijo, da so koristni celo stebri, saj dvignjeni tiri omogočajo naravno gibanje prosto živečih živali pod njimi in ne drobijo njihovih habitatov. Rojo je dokumentiral 120 cenotov, ki so jih predrli s stebri. To pomeni, kot opozarja Yáñez, da jih je vsaj 10.000 ostalo nepoškodovanih. A glavni krivec za onesnaženje vodonosnika po mnenju sanitarnih strokovnjakov niso stebri, temveč neustrezno odstranjevanje odpadne vode na tem območju, finančni prilivi zaradi vlaka pa bi lahko pripomogli tudi k odpravi te težave. Yáñez je prepričan, da Tren Maya ne bo uničil Jukatana, prav nasprotno, rešil ga bo.

Najhuje pri tem je, da so številni cenoti med seboj povezani – Rojo pravi: če uničimo zgolj nekaj vode, tvegamo vso – in da se voda iz njih izliva v morje. Torej bo blato, ki se kopiči ob stebrih, vplivalo tudi na Mezoameriški koralni greben, na plaže v Cancúnu, na mangrove, ki utrjujejo obalo, pa tudi na džunglo in tamkajšnje živali. Po Rojovem mnenju bi lahko izgubili prav vse; kot pravi, gre za ekocid. In vse to zavoljo vlaka.

Južno od Cancúna pelje vlak skozi džunglo, ki se razrašča v zaledju slovitih obalnih letovišč. Tiri, ki tam potekajo po tleh, so zarezali v eno zadnjih območij v Mehiki, kjer še rastejo veliki zdravi gozdovi. Otto von Bertrab, mehiški novinar in lastnik turistične agencije, že leta preučuje Tren Maya in trdi, da je vsak, ki ga podpira, nasedel vladni propagandi.

Tren Maya je bil osrednji projekt prejšnjega predsednika Andrésa Manuela Lópeza Obradorja, znanega kot AMLO, ki je po izvolitvi leta 2018 začel program za boj proti revščini, s čimer je prvič po več desetletjih mehiško vlado prežel napredni duh. AMLO je vlak omenil že v nastopnem govoru in kmalu za tem začel gradnjo; končala se je leta 2024, nedolgo za tem, ko ga je na predsedniškem položaju nasledila Claudia Scheinbaum.

Po mnenju Otta von Bertraba je AMLO brezsramno lagal, da bi lahko izpeljal projekt. Predsednik je večkrat zatrdil, da “ne bo padlo niti eno drevo”, saj naj bi proga sledila opuščenim železniškim tirom. V resnici so posekali več milijonov dreves, večji del proge pa poteka daleč od starih tirov. Vlada je obljubila, da bo na mestih, kjer proga ni dvignjena, zgradila posebne zelene prehode za zaščito prosto živečih živali – načrti, ki jih je razposlala medijem, so prikazovali široke, blago nagnjene nadvoze, zasajene z drevesi in grmovnicami. Doslej še niso zgradili niti enega. Otto je o tem zavajanju poročal v jukatanskem časopisu La Jornada Maya. Združil je moči z Rojom in drugimi aktivisti, nasprotniki vlaka. Rojovi videoposnetki stebrov so zakrožili med ljudmi. Desetine mehiških znanstvenikov in univerzitetnih profesorjev je podpisalo več peticij, v katerih so oblast pozivali k ustavitvi gradnje. Mehiški pevci, igralci in umetniki so snemali videe, v katerih so vlado prosili, naj ohrani gozd. Na sveže izkrčenih površinah so potekali protesti. Nekateri protestniki so se z lisicami priklenili na gradbene stroje. O dogajanju so pisali novinarji po vsem svetu.Naslovnica v časopisu New York Times je sporočala, da projekt “drvi v katastrofo”.

Vlada se je odzvala z govori Lópeza Obradorja na televiziji in objavami na družabnih omrežjih, v katerih je nasprotnike vlaka označila za izdajalce in sovražnike napredka Mehike. “Takrat sem prejel prve grožnje,” pravi Otto. Opozorili so ga, da bi lahko “izginil” – zastrašujoča grožnja, saj v Mehiki vsako leto umorijo več kot ducat okoljskih protestnikov, s tem pa se država po podatkih nepridobitne agencije Global Witness po številu takšnih umorov uvršča takoj za Kolumbijo. Otto je v strahu za življenje umolknil. “Nisem mogel več pisati. Bilo je prenevarno.” Pohvalil je pogum ljudi, kot je Rojo, ki ne odnehajo in še naprej opozarjajo, da je projekt nezakonit, saj obvezna presoja vplivov na okolje ni bila nikoli opravljena.
AMLO je novembra 2021 razglasil, da je projekt vprašanje “nacionalne varnosti”. Nadzor nad gradnjo proge in izvajanjem projekta je prepustil mehiški vojski. S temi – po Ottovem mnenju – avtoritarnimi ukrepi je predsednik zaobšel predpisane zahteve po okoljski presoji.

Preberite celoten članek v reviji National Geographic.