Velika jezera

Ledeno mrzle zime pomembno vplivajo na kulturo in gospodarstvo na območju velikih jezer. Toda zaradi globalnega segrevanja grozi, da bodo številni običaji in izročila te regije dobesedno padli v vodo. To pa pri domačinih zbuja vse močnejši občutek izgube.

Minulo zimo je led prekrival samo 19,5 odstotka površine Velikih jezer – skoraj rekordno malo.

Še vedno je temno in temperatura je precej pod lediščem, ko se Kristie Leavitt ustavi in se ropot motorja štirikolesnika poleže. Za hip zavlada popolna tišina, slišati je le rahel šepet vetra, ki piha čez led. Na temno modrem nebu se začne svetlikati. Mrzel zrak jo reže v pljuča.

Zavita v živo rožnat plašč, ki se ujema z barvo njene ribiške barake in opreme, skoči z voznikovega sedeža na pol metra debel led, ki prekriva ta del jezera Munuscong ob Zgornjem polotoku v ameriški zvezni državi Michigan. Tanka snežna skorja ji škriplje pod škornji, ko začne obred priprav na svoje najljubše početje – ribolov na ledu.

Leavittova je ena od skoraj dveh milijonov ribičev v ZDA, ki se vse leto veselijo zimskega mraza. Kot številnim drugim z območja Velikih jezer pa ji mraz prinaša tudi zaslužek. Družini pomaga pri oddajanju koč turistom in pri prodaji v trgovini z ribiško opremo na jezerskem bregu, obe dejavnosti pa največ zaslužka prinašata prav med sezono ribolova na ledu in voženj z motornimi sanmi. Kar je počela tistega februarskega dne, je bila redkost v minuli zimi na Velikih jezerih. Dolgoročno povprečje zaledenelosti vseh petih jezer – Gornjega, Michiganskega, Eriejskega, Huron-skega in Ontarijskega – je 54 odstotkov. Minulo zimo je led prekrival samo 19,5 odstotka jezerske površine – skoraj rekordno malo.

Nekatera jezera na tem območju sploh niso zamrznila. Na drugih se je naredila samo tanka plast ledu ob bregu ali pa so zamrznila le za kratek čas. Teden, preden je Leavittova odšla na jezero, se je temperatura dvignila na 4,5 stopinje Celzija in ribiči na ledu so v majicah s kratkimi rokavi gazili po snežni brozgi. Ena izjemno topla sezona še ni nujno znanilka neizogibnega, toda znanstveniki čedalje pogosteje razbirajo vzorce v navidezno nepovezanih znamenjih sprememb po vseh Velikih jezerih, ti vzorci pa napeljujejo na skrb zbujajoč sklep: zima 2019/20, ko so bile na jezerih le bežne sledi ledu, je bila verjetno napoved dogajanja v prihodnosti.

Zgodovina, ki jo piše podnebje

V Velikih jezerih je zbranih približno 20 odstotkov sladke vode, ki jo najdemo na zemeljskem površju. Za primerjavo: to je toliko vode, da bi vso površino ZDA prekrila skoraj tri metre visoko. Tudi geografski odtis jezer je težko dojeti. Njihova skupna površina je več kot 243.000 kvadratnih kilometrov, približno toliko, kolikor meri Velika Britanija. Skupna dolžina obal petih jezer je za več tisoč kilometrov daljša od tihomorske in od atlantske obale ZDA.

Naravno spreminjanje podnebja je vedno vplivalo na vse to vodovje, toda zdaj jezera doživljajo spremembo brez primere – in tokrat so jo povzročili ljudje. Planet se je od leta 1880 segrel povprečno za skoraj stopinjo Celzija. Razmere na območju Velikih jezer so v skladu s smerjo razvoja, ki se kaže po vsem svetu: temperatura zraka se je tu v povprečju zvišala za 0,9 stopinje Celzija v primerjavi s prvimi 60 leti 20. stoletja. Dobršen del tega zvišanja je posledica toplejših zim, ko je temperatura ledu vse bliže ledišču.

“Jezerski led je odličen kazalec podnebnih razmer,” pravi Sapna Sharma, strokovnjakinja za ekologijo jezer na Yorški univerzi v Torontu. Led je “jasno znamenje podnebnih sprememb – in ljudje so ga vedno merili, ponekod to počnejo že stoletja”.

V nekem šintoističnem svetišču na Japonskem so duhovniki skoraj 600 let zapisovali, kdaj je njihovo jezero v celoti zamrznilo. Iz teh zapisov je mogoče razbrati naravne podnebne cikle – toda zadnjih nekaj desetletij je očitnejše od vsega drugega segrevanje, ki je zajelo planet in je posledica človekovih dejavnosti. Trgovci, ki so uporabljali finsko reko Tornio za trgovsko pot, so od leta 1693 vsako leto zapisovali datume, ko je led na reki popustil.

Na Gornjem jezeru so ladijske družbe od leta 1857 zbirale vsakoletna poročila, kdaj je led vklenil jezero in kdaj je popokal. Ti zapisi kažejo, da so se vrstila mrzla leta z dolgimi obdobji zgodnjega ledu in toplejša leta z manj ledu. Toda v splošnem jasno pričajo, da se od industrijske revolucije podnebje zaradi človekovega vpliva segreva.

“Kar se dogaja na območju Velikih jezer, je delček obširnejše zgodbe,” pravi Lesley Knoll, strokovnjakinja za jezera, ki na biološki postaji Itasca Minnesotske univerze preučuje kulturni odnos ljudi do zaledenelih jezer.

Vam je bila reportaža všeč? Delite jo z drugimi!