Januar 2020

Zdrava prehrana

Hrana za dolgoživost

VEČ KOT 14 LET je minilo, odkar je Dan Buettner za to revijo prvič pisal o ljudeh, ki dosegajo najvišjo starost na svetu. Danes še vedno razkriva skrivnosti stoletnikov iz različnih delov sveta, ki jih imenuje modra območja (blue zones). Pred kratkim se je vrnil na štiri taka območja, da bi izvedel še več o hrani, ki pripomore k neverjetni dolgoživosti tamkajšnjih prebivalcev. Zbral je preverjene recepte in raziskal, zakaj nekatera živila očitno podaljšujejo življenje.

Hrana za dolgoživost
Franca Piras (desno) ob pomoči sosed Angele Loi in Marise Stochino ter hčere Michele Demuro in vnukinje Nine pripravlja culurgiones, tradicionalno jed pokrajine Ogliastra. Iz testa za rezance oblikujejo žepke in jih polnijo s krompirjem, pretlačenim s pekorinom in meto.

Po zaužitju sardinskega kruha iz kislega testa vstopajo ogljikovi hidrati v krvni obtok počasneje kot po zaužitju navadnega belega kruha.

SARDINIJA, ITALIJA

DEVETINDEVETDESETLETNA ASSUNTA PODDA odločno premeša jed v lončeni posodi in se nasmehne, da se ji zableščijo zobje. “Mineštra,” izreče s slovesno kretnjo. Zastrmim se v enolončnico s fižolom, korenčkom, čebulo, česnom, paradižnikom, koromačem, kolerabo in zelišči pod zlatim slojem oljčnega olja. Za gostiteljico pada skozi okno poševen snop večerne svetlobe in osvetljuje mizo, na kateri je pripravljena srednjeveška pojedina: hlebci kruha iz kislega testa, listnata zelenjava z vrta in karafa granatno rdečega vina. “Sedite,” mi veli in pokaže velikodušno gostoljubje, značilno za te kraje, gostoljubje, ki ne dopušča ugovora. Pridružim se njeni družini in Gianniju Pesu, epidemiologu, preučevalcu tega območja.Od ženice s filigransko ogrlico, ki nosi tradicionalno izvezeno bluzo in črno jopico, nikakor ne bi pričakoval tako urnih gibov. Z mirno roko, kot bi bila veliko mlajša, nalije vino v kozarce iz debelega stekla in napolni krožnike z vročo enolončnico.“Jejmo zdaj.” Smo na vzhodnem pobočju sardinskega hribovja Gennargentu, v občini Arzana, ki je del območja z največjo koncentracijo stoletnikov moškega spola na svetu. Od druge svetovne vojne je tu doživelo sto let 38 ljudi – eden na vsakih sto, rojenih v istem letu.

Hrana za dolgoživost
Krystal Gheen s triletnim sinom Austinom na vrtu pobira rdečo peso za večerjo, ki je vedno pripravljena iz nečesa, kar je pridelala sama. Kakor številni prebivalci notranjosti Južne Kalifornije tudi družina Gheen pripada skupnosti adventistov sedmega dne in se v skladu z nauki iz Svetega pisma prehranjuje vegetarijansko.

Pes je to odkril ob koncu 90. let 20. stoletja. Od tedaj je natančno in obsežno intervjuval več kot 300 stoletnikov. Prepričan je, da je njihova dolgoživost povezana predvsem s strmimi vaškimi ulicami, predanostjo družini, spoštovanjem starejših, matriarhalno kulturo, v kateri večino družinskih skrbi prevzemajo ženske, in preprostim tradicionalnim načinom prehranjevanja. Ugotavlja, da zakonci stoletnikov živijo dlje kot bratje in sestre stoletnikov, in iz tega sklepa, da sta način prehranjevanja in življenjski slog odločilnejša od genov.Pes srebne žlico juhe. “Delizioso!” vzklikne in občudujoče ošine Poddovo, ta pa zapre oči in skomigne.