Robert Berdan je odraščal ob Huronskem jezeru v kanadski provinci Ontario in ni bil nikoli daleč od vode.
V šestem razredu je za božič dobil otroški mikroskop. Med prvimi stvarmi, ki jih je opazoval skozi leče, so bila drobna bitja v kapljicah vode, s katero se je oskrbel v bližnjem ribniku. Mikroorganizmi so ga navduševali.

Ko je končal osmi razred, je stari mikroskop zamenjal za bolj izpopolnjen model in ugotovil, da se mu je z njim odprl nov svet. “Novi mikroskop mi je spremenil življenje,” pravi. “Toliko več sem lahko videl.” Začel se je poglabljati v fotografiranje in kupovati fotoaparate, ki jih je lahko nameščal na mikroskop. Slikal je praproti, gobe in drevesa ter se naučil razvijati film. Izpopolnjeval se je tudi v mikroskopiranju in tako ga je prevzelo, da je celo doktoriral iz celične biologije ter pet let vodil laboratorij na Albertski univerzi v Edmontonu.

Toda nikoli ni pozabil dveh strasti iz rane mladosti – poglobljenega opazovanja narave in fotografiranja najmanjših podrobnosti v njej – in sklenil se je vrniti k njima. Njegovi motivi so pestri. Vzorce tega, kar si misli ogledovati pod mikroskopom, si pripravi tako, da prinese majhno vejo in s posebnim orodjem nareže kakor papir tanke rezine, nato pa jih obarva rdeče ali modro. Med fotografiranjem spreminja ostrenje po celotnem objektu, nato pa le ostre dele vsake posamične fotografije združi v eno samo, ostro fotografijo (angl. focus stacking); včasih fotografije tudi povezuje in ustvarja panorame.

“Raziskujem vse, kar bi lahko imelo potencial,” pravi. K takšni rabi mikroskopa spodbuja tudi druge. “Vsako orodje, ki povečuje sposobnost vidnega zaznavanja, bo spodbudilo ustvarjalnost,” opozarja. “Naša opažanja bi lahko vodila do novih odkritij in rešitev.”

V laboratoriju Roberta Berdana se obarvane rezine rastlin spremenijo v kalejdoskopske umetnine, ki spominjajo na ahate ali vitraje. Njegova tehnika je znana kot fotomikrografija – obarvane primerke fotografira pod mikroskopom, opremljenim z digitalnim zrcalnorefleksnim fotoaparatom. Na slikah, od zgornje leve v smeri urnega kazalca, vidimo: smrekovo vejo; borovo deblo s štirimi razločnimi branikami; smrekovo iglico; topolovo vejo; plodnico rjave lilije; topolovo vejo pri močnejši povečavi.

Vzemite svet v svoje roke z revijo National Geographic Slovenija.

Google Play
App Store