Življenje s šimpanzi

“VES ČAS SE BOJIM”

KER SE UGANDSKE GOZDNE POVRŠINE KRČIJO, SE LAČNI ŠIMPANZI HRANIJO S POLJŠČINAMI – IN LJUDEM ODNAŠAJO OTROKE.
NA PREIZKUŠNJI JE ODNOS MED ČLOVEKOM IN ZAVAROVANO ŽIVALJO.

V družini  Ntegeke Semata so od nekdaj trdo delali, da so lahko preživeli na svoji zaplati zemlje vrh nekega grebena v zahodni Ugandi. Komaj jim je uspevalo pridelati nekaj več hrane, kot so je porabili zase, da so imeli še skromen zaslužek, tedaj pa je njihov živež in celo njihovo varnost začel ogrožati trop lačnih, drznih šimpanzov. Šimpanzi so že kakšno leto ali dve prihajali v bližino ljudi in iskali hrano po vsej vasi Kyamajaka, trgali z dreves banane, mange, papaje in jemali vse, kar jim je dišalo. Odnašali so tudi nangke z drevesa blizu hiše, v kateri je živela družina Semata.

Strah vzbujajoče težave pa so se 20. julija 2014 prevesile v grozo – in ta groza je doletela tudi druge ugandske družine. To je bil dan, ko je velik šimpanz, najbrž odrasel samec, ki se je hiši približal sam, odnesel malega Mujunija Semato in ga ubil.“Medtem ko sem okopavala vrt, je prišel šimpanz,” se je med intervjujem v začetku leta 2017 spominjala Ntegeka Semata. Med napornim kmetovanjem je hkrati pazila na svoje štiri majhne otroke, ko pa jih je za hip izpustila izpred oči in jim stopila po vodo, je šimpaz popadel njenega dveletnega sina za roko in z njim pobegnil. Vaščani so slišali fantičeve krike, priskočili materi na pomoč in se pognali za njim. Toda šimpanz je bil grob in močan, zato je deček hitro utrpel usodne poškodbe. “Zlomil mu je roko, ga ranil po glavi, mu razparal trebuh in iztrgal ledvice,” je povedala Semata. Izmaličeno telo je pospravil pod kup trave in ušel. Mujuni je umrl na poti v regionalno bolnišnico.

Ljudje in šimpanzi v Kyamajaki še vedno ne živijo mirno. Vrstijo se napadi na majhne otroke – že trije na tem območju so se končali usodno, v šestih primerih pa so bili otroci ranjeni ali v zadnjem trenutku rešeni. To se, kot kaže, dogaja predvsem zato, ker so šimpanzi v nekaterih delih zahodne Ugande izgubili svoj življenjski prostor – gozdove zunaj narodnih parkov in rezervatov, ki so jih ljudje izsekali zaradi pridobivanja lesa in drv ter spremenili v kmetijske površine.Po vsem okrožju Kagadi (del njega je tudi Kyamajaka), ki se razprostira vzhodno od Albertovega jezera in gorovja Ruwenzori, in tudi v sosednjih okrožjih prihaja do naglih demografskih in krajinskih sprememb.

Bogata vulkanska zemlja daje hrano vse večjemu številu družin, ki se na majhnih zasebnih parcelah preživljajo s koruzo, maniokom in sadjem ter skromnim zaslužkom, ki jim ga prinašajo tobak, kava, sladkorni trst in riž.Ugandska služba za prosto živeče živali (UWA) se dobro zaveda nevarnosti, ki jo predstavljajo šimpanzi, in je odgovorna tudi za živali zunaj zavarovanih območij (ne le za šimpanze znotraj narodnih parkov in rezervatov), vendar ne more vplivati na to, kaj se dogaja z zasebnimi gozdovi.

Toda dolgoročnih koristi gozda, kŽivljenje s šimpanziot je preprečevanje erozije in ohranjanje stabilnih temperatur, se je ob kratkoročni potrebi po pridelovanju hrane za preživetje težko zavedati. Zato je, kot pravi Mwandha, treba ljudi nemudoma “ozavestiti”, da se morajo ves čas paziti šimpanzov. S tem namenom je UWA namestila na tem območju tri čuvaje ter vzpostavila opazovalno postojanko za nadzor nad šimpanzi, ki bo vaščanom pomagal, da se bodo naučili živeti z njimi.V okolici vasi Kyamajaka živi kakih 12 šimpanzov, ki ponoči gnezdijo v ostankih gozdov ali na bližnjih evkaliptovih plantažah.

Ker je divjina s svojimi viri hrane večinoma izginila, podnevi prihajajo po hrano na polja in med sadno drevje okrog hiš. Premikajo se neslišno, v glavnem hodijo po tleh, saj ni več gozda, da bi se lahko med krošnjami vihteli od veje do veje, in občasno prihajajo v neposreden stik z vaščani. Pijejo iz potoka, h kateremu hodijo iz vasi po vodo ženske in otroci, in ko se vzravnajo, so z višino več kot meter nevarno podobni ljudem.

Šimpanzi so skupaj z bonobi človekovi najbližji živeči sorodniki. Svetovna zveza za varstvo narave je njihovo vrsto (Pan troglodytes) uvrstila med ogrožene. V vsej Afriki jih živi največ 300.000, morda veliko manj. Odrasli šimpanzi so velike in nevarne živali – samec lahko tehta 60 kilogramov in ima lahko v primerjavi s približno enako velikim moškim skoraj pol več moči. V neokrnjenih gozdovih živijo šimpanzi v glavnem od divjih sadežev, kot so fige, a če se jim ponudi priložnost, ubijejo in pojedo tudi kakšno manjšo opico ali majhno antilopo. Plen raztrgajo na kose in si ga navdušeno razdelijo. Kadar se zgodi, da se vedejo napadalno do človeka, so žrtve večinoma otroci, saj se odraslih ljudi običajno pazijo.

Vam je bila reportaža všeč? Delite jo z drugimi!