Obiskovalci čilskih ledenikov ugotavljajo, da veličastno
tišino vse pogosteje prekinjajo zvoki taljenja ledu.

Prvobitna mogočnost ledenika Exploradores je vredna vsega spoštovanja; tudi spoštovanja človeka, kot je Carretta, ki ledenik vsak dan obišče peš. Večere pogosto preživlja na njegovem robu v koči, osvetljeni le s plameni z ognjišča, kjer je za večerjo hrana iz konzerve. Ker sem bil med obiskovalci nov, se mi je zdel ledenik čudovit, a tudi zastrašujoč kakor vse, kar je mogočno in neukrotljivo.
Zato so me presenetile Carettove besede: “Ledenik umira.” Bile so hkrati nežne in suhe, stvarne. Spretni, a samosvoji alpinist Carretta, ki se je rodil v italijanskih Alpah, je leta 2016 v Patagoniji našel raj. V Čile sta se z njim preselila tudi žena in sin in se sprijaznila z razpetostjo njegovega srca. “Vem, da me ima ta ledenik rad,” je zatrdil.
Tistega dne je nameraval z merilnimi napravami spremljati vztrajno krčenje ledenika, ki se zmanjša za približno meter na leto. To vidi na lastne oči. Tam, kjer je bil nekdaj led, danes stoji voda. V tem ni prav nič skrivnostnega. Taljenje patagonskih ledenikov se časovno ujema z naraščanjem temperature, ki je posledica povečevanja izpustov ogljikovega dioksida zadnjega pol stoletja.
“Turistom, ki prihajajo sem, da bi posneli čudovite fotografije, pravim: ‘Posnemite fotografijo, se vrnite čez pet let in posnemite še eno, da boste videli razliko, tako kot jo vidim jaz.’”
“Morda je še kaj upanja. Morda pa nas bo Zemlja kaznovala.”

Vzemite svet v svoje roke z revijo National Geographic Slovenija.

Google Play
App Store