Največja kopenska selitev živali. Večerja na ledu. Prelomna znanstvena odkritja. … Fotografi National Geographica potujejo po svetu, da bi v objektiv ujeli zanimivosti z vseh
koncev planeta in duha časa. Predstavljamo vam izbor njihovih najboljših stvaritev tega leta.
Odkrijte, kako so stari Egipčani pridobivali in prevažali na milijone ton kamna ter ga zlagali v mogočne piramide.
Primatologinja, ki je z nepretrganim, podrobno popisanim preučevanjem vedenja šimpanzov v Gombeju spremenila razumevanje živalskega vedenja in pomena skrbi za naravo.
Kako tehnologija vpliva na sposobnost pomnjenja in kaj lahko storimo, da bi čim dlje ohranili dober in zanesljiv spomin.
Arheologi preučujejo dolgo spregledane telesne poslikave.
Hibernacija (stanje telesne nedejavnosti) ljudi je dolgo veljala za znanstveno fantastiko, a bi lahko spremenila ne le medicino, ampak tudi dolgotrajna potovanja v vesolje.
Na jugu Francije poteka megaprojekt, katerega namen je zadovoljitev potreb po energiji – z izdelavo zvezde na Zemlji.
Mladi alpinist je osvojil najvišje vrhove sveta, zdaj pa se loteva še pomembnejše preizkušnje – spremeniti miselnost ljudi.
Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je nekdaj veljala za značilno otroško težavo.
Danes jo diagnosticirajo milijonom odraslih. Kako jo prepoznati? In kaj je zdravstvena stroka spregledala?
Strast do opazovanja ptic pogosto podžiga vznemirjenje ob odkritju redkih vrst – to so tista enkratna opazovanja, ko se nenavadna ptica pojavi na nepričakovanem kraju.
František Foit je bil češki kipar in raziskovalec, ki je dvakrat prepotoval Afriko. Po drugem potovanju, na katerem je bil z ženo Ireno, sta se zakonca ustalila v Velenju in mestu podarila bogato zbirko afriških predmetov.
Šele zdaj začenjamo razumevati znanost o dolgoživosti – in kaj vse zmoremo ljudje, če živimo bolj polno in bolj zdravo tudi po 70., 80., 90. in celo 100. letu starosti.
Nova teorija o tem, kako meriti vrhove sveta, je spet spodbudila že dolgo zaključene razprave.
Populacijo tigrov v Indiji sta zdesetkala lov in krčenje življenjskega prostora, a si je v rezervatih znova opomogla. Toda izoliranost populacij vodi v gensko katastrofo.
Nasin astronavt in fotograf National Geographica sta združila moči in nam omogočila čisto poseben pogled na planet.
Slovite želve z otoka Floreana so sredi 19. stoletja izumrle. Toda skupini vztrajnih znanstvenikov je uspelo na otok naseliti njihove potomce.
Danes je marihuana bolj priljubljena, dostopnejša in močnejša kot pred desetletji. Videti je drugače in tudi učinkuje drugače – vodnik po rabi in moči te rastline ter nevarnostih, povezanih z njo.
Nasa se vrača na Luno, pri tem pa se snujejo veliki načrti, kaj vse bi lahko zraslo na površini Zemljinega satelita. Se bodo uresničili?
Železniško progo Tren Maya so zgradili, da bi z njo povezali različne konce države in proslavili majevska najdišča. Zdaj se marsikdo sprašuje, kaj vse je vzdolž nje izginilo.
Poročila o odpravah v kraško podzemlje navadno omenjajo dosežke speleologov in naravoslovcev, njihovi manj znani, a ključni sodelavci – jamski delavci – pa ostajajo v senci. To je zgodba o nevidnih pionirjih raziskovanja podzemlja.
Z novimi tehnologijami se boj proti trgovini z nezakonitimi živalskimi proizvodi spreminja.
Kako z velikopoteznim paleontološkim projektom iz Sahare spraviti 55 ton kosti dinozavrov?
Današnje skupnosti, živeče pod zemljo, prilagajajo starodavni način življenja sodobnemu svetu.
Vztrajni ljubiteljski arheolog je prisluhnil govoricam o rudniku srebra in potrdil njegov obstoj.
Ekstremna bližinska fotografija nam odpre vrata v osupljivi svet morskega mikrokozmosa.
Od smrdljivih medarskih jazbecev do ostrookih jastrebov – četudi je nad njimi navdušen le malokdo, v naravi igrajo ključno vlogo.
Nomadski afriški pastirji se kljub spreminjajočemu se svetu trdno oklepajo starodavnih tradicij.
Življenjski slog skupnosti v odročnem kotičku Romunije bi lahko bil zgled kakovostnejšega bivanja.
Nizozemska naselbina Novi Amsterdam, iz katere se je pozneje razvil New York, je bila ustanovljena pred 400 leti. Takrat so v njej govorili približno30 evropskih in staroselskih jezikov. Danes se v New Yorku govori več kot 700 jezikov, kar je več kot 10 odstotkov od skoraj 7000 jezikov na svetu; to pomeni, da je v […]
Se Slovenci dovolj zavedamo pomena (sladko)vodnega bogastva, sredi katerega živimo?
Znanstveniki in kirurgi
po vsem svetu si že
desetletja prizadevajo
rešiti težave zaradi
pomanjkanja organov
za presaditve.
Z napredkom v genetiki
in medicini se domače
živali spreminjajo
v potencialne darovalce,
to pa zbuja upanje
številnim bolnikom.
V puščavah po svetu
so se ljudje stoletja
zanašali na oskrbo
z vodo iz namakalnih
sistemov, a ti zdaj
propadajo. Skupnost
v južnem Maroku
poskuša svojo
oazo zavarovati
s povezovanjem stare
in nove tehnologije.
Znanstveniki, ki se
v času podnebnih
sprememb zavedajo
možnosti grozečih
megapožarov, računajo
na nepričakovanega
zaveznika v boju
z ognjem.
Indonezijska modna
znamka se je odločila
za trajnostno modo
in pri izdelavi oblačil
uporablja tradicionalne
metode.
Narodna galerija je
pripravila obsežno
razstavo baročne
umetnosti v Sloveniji.
Kako so pri pripravah
sodelovali strokovnjaki
iz ozadja, konservatorji –
restavratorji.
Pingvini preživijo tudi na nekaterih območjih, kjer so razmere najbolj negostoljubne na planetu. Raziskovalci pravijo, da se od teh neverjetnih ptic lahko veliko naučimo o vztrajanju v nenehno spreminjajočem se svetu.
Hetiti so se bojevali z Egipčani in izropali Babilon. Gradili so kompleksna mesta. Nato je zgodovina za več tisoč let pozabila nanje. A z novimi odkritji je legenda o pozabljeni velesili oživela.
Kanujsko pot po Severnem gozdu, ki poteka med hribovjem Adirondack in severnim delom zvezne države Maine, so staroselci uporabljali več tisoč let, zdaj privablja novo generacijo veslačev.
Strokovnjakom je uspelo ustvariti zelo podroben “digitalni dvojnik” slovitega Titanika. Pri tem so uporabili daljinsko vodena robota z romantičnima imenoma Romeo in Julija, ki so ju poslali do razbitin.
Andrej Žigon je bil enkratna in neponovljiva osebnost. Vrtinec osebnih stisk je usmeril v izjemen ustvarjalni tok misli, besed in podob in nam zapustil neprecenljiv dokument nekega obdobja.
Predstavljamo vam nov projekt, s katerim National Geographic izreka priznanje izjemnim posameznikom, ki si prizadevajo spreminjati svet na bolje. Spoznajte 33 vizionarjev, ustvarjalcev, zvezdnikov in pustolovcev, ki iščejo rešitve za najbolj žgoče težave, s katerimi se spoprijema naš planet.
V podnebnih modelih Kongovska kotlina desetletja ni bila upoštevana. Nova skupina raziskovalcev, ki so odraščali v Srednji Afriki, zdaj odpravlja to pomanjkljivost. Njihova odkritja korenito spreminjajo naše razumevanje, kako je mogoče zavarovati planet.
Jesetri, starodavne ribe, so več kot 160 milijonov let uspešno kljubovali vsem nevarnostim – dokler jih niso ljudje prignali na rob izumrtja. Predstavljamo vam poskuse, kako zavarovati te žive fosile.
Ko se je avstro-ogrski mornariški častnik Ivan Skušek ml. iz vojnega ujetništva na Kitajskem z ženo Japonko vrnil v Ljubljano, je v 75 velikih zabojih s seboj pripeljal bogato zbirko vzhodnoazijskih predmetov.
Nova spoznanja o tem, zakaj škorci potujejo v osupljivih, spreminjajočih se jatah neverjetnih oblik.
PREBERI VEČ >>>
PREBERI VEČ >>>
V zgodovinskih opisih znamenitih nordijskih bojevnikov so stoletja prevladovali moški in zgodbe o njihovih sijajnih bojnih junaštvih. A nedavne raziskave kažejo, da so se v bojih odlikovale tudi nekatere Vikinginje in da so bile zunaj bojišč prav tako vplivne.
Skriti objekti, ki so nekoč burili domišljijo Jugoslovanov, so danes večinoma javno dostopni.
Čredi z bogato zgodovino je pod skrbništvom staroselcev zagotovljena varnejša prihodnost.
Na robu amazonskega deževnega gozda leži Cerrado, drugi največji brazilski ekosistem, ki je manj znan in manj zavarovan, poleg tega pa se hitro spreminja.
Mojstri z nadgrajevanjem starodavnega kamnoseškega znanja obnavljajo groteskne kipe na yorški stolnici.
Osupljiva odkritja in občuten napredek pri analizi DNK na novo osvetljujejo zgodovino človeške vrste. Poleg tega omogočajo spremembo pogleda na skrivnostne “druge ljudi”, ki so jih srečevali naši predniki, ko so se razširili po Evropi in Aziji.
S fašenkom so v Markovcih in okoliških
vaseh uvedli novo obliko pustne prireditve s sprevodom, nastopi na kmečkih dvoriščih in stojnicami s pustnimi dobrotami za vse pred hišami.
Potem ko so na dnu Sredozemskega morja pred obalo severne Korzike odkrili na stotine srhljivo popolnih krogov, so se pojavile številne teorije o njihovem nastanku. Štiri leta podvodnih raziskav so razkrila izgubljeni svet.
Na vrhuncu hladne vojne so Američani pod arktičnim ledom zgradili jedrsko oporišče. Kaj se je dogajalo v njem?
Drobcena rdeča gozdna mravlja je prava gozdna junakinja in morda tudi največja družbena aktivistka v gozdu.
Leta 1915 je morje pogoltnilo ladjo Endurance (Vzdržljivost) britanskega raziskovalca Ernesta Shackletona in več desetletij ni nihče vedel, kje je. Preberite, kako je skupina vztrajnih raziskovalcev končno našla razbitino.
Pogumna klimatologinja se je odpravila v neraziskane jame na Grenlandiji, da bi zbrala podatke o podnebnih razmerah v preteklosti – in s tem dobila vpogled v prihodnost.
Planet se vse hitreje segreva, znanstveniki pa odkrivajo, kako bi bilo mogoče vsemu človeštvu v prid izkoristiti izjemno odpornost teh puščavskih rastlin.
Unescovo petdržavno biosferno območje Mura–Drava–Donava je največje zavarovano rečno območje v Evropi.
Pridelovalci čaja visoko na kitajski gori Jingmai se oklepajo starodavnih postopkov, zavračajo sodobno kmetovanje in pridelujejo vrhunski čaj, ki še nikoli ni bil bolj priljubljen.
Razpis za vse projekte, povezane s pristanišči, ki se želijo usmeriti v trajnostno in inovativno prihodnost. Prijavite se na razpis za prijavo interesa za tehnično pomoč in nam dovolite, da vam pomagamo povečati potencial vašega projekta!
Pingvinov skok z ledene police. Izbruh ognjenika privabi množice. Mrk zatemni popoldansko nebo. Fotografi National Geographica potujejo po svetu, da bi v objektiv ujeli čudesa z vseh koncev planeta in duha časa. Predstavljamo vam letni izbor njihovih najboljših stvaritev.
Pet let po uničujočem požaru se obnova znamenite pariške srednjeveške stolnice počasi končuje.
Spoznajte življenjske zgodbe žensk, ki so v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja odhajale na delo k premožnim družinam v Egipt, da so lahko z zaslužkom podpirale svoje domače.
Sloviti strupenjači iz zahodnega dela ZDA, ki je hkrati cenjena in osovražena, grozi izumrtje. Ljudje krčijo njen življenjski prostor; lovijo jo za potrebe trgovine z živalmi in kožami; na cestah namenoma zapeljejo čeznjo.
Nekoč majhna arktična raziskovalna postaja na norveškem Svalbardu je prerasla v cvetoče znanstveno središče.
Visoko v romunskih Karpatih se uresničujejo podjetni načrti za obnovitev starodavnih ekosistemov in tam se spet množijo volkovi, risi, bizoni in medvedi. Kakšno ceno bodo plačali ljudje, ki živijo v bližini?
Poročilo o uspehih projekta vnovičnega naseljevanja risa v Sloveniji.
Predstavljamo izbor iz obsežnega opusa mojstra fotografije Janeza Korošina.
Kaj se zgodi, ko se dva izmed najboljših plezalcev na svetu odpravita na 4200 kilometrov dolgo odisejado, h kateri sodi kolesarjenje, jadranje, raftanje in veslanje do vznožja ene najmogočnejših gora v Ameriki? Še ne tako davno so se najboljši plezalci na svetu v precejšnji anonimnosti vzpenjali na veličastne vršace. A dva najboljša v tem športu […]
Napovedovali so, da utegne umetna inteligenca nekoč spremeniti svet – a nova doba je v resnici že tu in prinaša korenite spremembe na najrazličnejših področjih: od vpogleda globoko v človeške možgane do raziskovanja vesolja, razvozlavanja starodavnih rokopisov, prepoznavanja sporazumevanja živali in napovedovanja naravnih nesreč.
Po bogati srednjeveški in sodobni zgodovini so Minoriti v zadnjem desetletju postali živahna kulturna, arhitekturna in ustvarjalna entiteta. Predvsem so dom bogatega lutkovnega ustvarjanja, saj s prostori upravlja Lutkovno gledališče Maribor, obenem pa nudijo prostor profiliranim vsebinam in povezujejo dogodke s širšim kulturnim značajem. Kot najstarejši del Maribora tik ob jugozahodnem delu obzidja, ob reki […]
Napredna tehnologija razkriva starodavne svetove pod krošnjami – in spreminja naše dojemanje tega koščka sveta.
Kako človeške dejavnosti, od kmetijstva do črpanja nafte, preoblikujejo deževni gozd.
V ustju Amazonke kraljujejo rožnati delfini.
V odročnem bolivijskem kanjonu se skriva redko videno okolje s kristalno čistimi vodami.
Pogovor s slovenskim fotografom, ki je 16 let preživel v Braziliji.
Med ducatom evropskih sov kozača sodi med največje. Marsikje je danes ni več, a populacija v Sloveniji je za zdaj zelo vitalna. Kozača je spretna plenilka, v obrambi mladičev pa se ne ustraši niti močnejših od sebe.
Lovec na dinozavre Paul Sereno je v Goberu v Nigru, globoko v Sahari, po naključju naletel na največje kamenodobno grobišče v Afriki. Več kot dve desetletji pozneje si ne more kaj, da se ne bi vračal tja.
Novinar Paul Salopek nadaljuje pešačenje po svetu in ga še naprej prepleta s pripovedovanjem zgodb; tokrat opisuje izčrpavajočo pot kitajske Rdeče armade pred 90 leti in hkrati spoznava sile, ki spreminjajo današnjo Kitajsko.
Paleontologi so na skalnatem območju v južnem Utahu deset let skrbno izkopavali posamezne dele dinozavra in sestavljali mogočno okostje. Rekonstruirani primerek bo jeseni na ogled v losangeleškem muzeju.
Narodni park in zavarovano območje Katmai na Aljaski sta popoln kraj za opazovanje, kako kosmatinci preživljajo vsakdanjik.
Francosko reko Seno so zaradi poletnih olimpijskih iger po več desetletjih temeljito očistili. “Naš namen je vam, nam ali komurkoli drugemu v Parizu omogočiti plavanje v Seni,” pravijo.
Lutkovno gledališče v Ljubljani, osrednje slovensko lutkovno gledališče, izhaja iz stoletne tradicije slovenskega lutkarstva.
Nekaterim se zdijo netopirji preprosto srhljivi. Druge skrbijo bolezni, ki jih morda prenašajo. Toda po mnenju raziskovalcev so pravo čudo: spretni letalci, odporni proti boleznim – in ključni za ekosisteme.
Školjčne lupine navdihujejo slikarske in arhitekturne stvaritve, od Botticellijevega “Rojstva Venere” do Guggenheimovega muzeja Franka Lloyda Wrighta. Res so videti kot umetniška dela, vendar pri nastajanju teh struktur delujejo matematični in fizikalni zakoni.
Fotografinja si je za temo izbrala jahalke, ki ohranjajo mehiško tradicijo ženskega rodea.
Nosijo barvite obleke in jezdijo postrani, za navdih pa so jim borke iz časov mehiške revolucije. V ekipah po osem uprizarjajo prave baletne točke na konjih – pogosto v galopu.
Zaradi prizadevanj domačinov so sanje o ozdravitvi vode postale resničnost.
Taljenje ledenikov v perujskih Andih pomembno vpliva na vodne vire gorskih skupnosti. Domiselni staroselci so razvili rešitev za preusmeritev vode, da bi jo ohranili za takrat, ko bi jo potrebovali.
“To je kofansko ozemlje. Naše, ne vaše,” so se odločno odzvali ekvadorski Kofanci, ko je bila ogrožena njihova zemlja.
Kečujski glasbeniki uporabljajo hiphop kot izrazno sredstvo, s katerim predstavljajo svoj jezik in kulturo.
Grenlandski Inuhuiti že stoletja sledijo samorogom po ledeno mrzlih grenlandskih vodah. Prepričani so, da bi morali znanstveniki in vladni uradniki bolj upoštevati njihovo znanje.
Pogovor s predstavniki nenormativnih skupnosti v Nigeriji o ustvarjalnosti in upornosti.
Raziskovalci so ugotovili, da čezmerni stres brez dvoma slabi imunski sistem in ogroža zdravje ljudi v vseh starostnih obdobjih. Kaj natanko se dogaja, ko smo v stresu?
Za ljudi, razseljene zaradi vojn in spopadov, je ohranjanje dragocenih knjig življenjsko pomembno. Za številne je to način ohranjanja identitete.
Fotografinja spreminja posnetke koralnih grebenov v zapletene vzorcein nam s tem omogoča nov pogled na teživljenjsko pomembne ekosisteme. Koralni grebeni prekipevajo od življenja, in čeprav zavzemajo manj kot odstotek oceanskega dna, živi na njih 25 odstotkov vseh morskih vrst. Toda ta osrčja biotske raznovrstnosti ogroža marsikaj, od segrevanja in zakisanosti oceanov do uničujočih ribolovnih postopkov […]