Boj za prihodnost

Pred greto je bila Severn. Njuni fotografiji se pogosto pojavljata druga ob drugi, kot prva in zadnja izmed podob mladih borcev, vključenih v večdesetletno gibanje, katerega privrženci bi radi prepričali odrasle, naj se lotijo odločnega ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam. Švedska najstnica Greta Thunberg je zadnja vsem znana mlada aktivistka, ki bije plat zvona. Severn Cullis-Suzuki, hči okoljskega znanstvenika iz Vancouvra v Kanadi, se je oglasila prva.Leta 1992, ko je imela 12 let, je s še tremi mladimi aktivisti odpotovala v Rio de Janeiro na podnebno konferenco Združenih narodov. Ljudje po svetu so se tedaj šele začeli seznanjati z znanstvenimi ugotovitvami o globalnem segrevanju.

PODNEBNE SPREMEMBE PO VSEM SVETU POVZROČAJO KAOS,
ZATO MLADI OD STAREJŠIH NEOMAJNO ZAHTEVAJO
ODLOČNEJŠE UKREPANJE.

Le štiri leta so minila, odkar so ZN ustanovili Medvladni odbor za podnebne spremembe, ki je danes najvplivnejše telo, v katerem delujejo strokovnjaki za podnebno znanost, in svetovni voditelji v preteklosti niso bili vajeni, da bi jim pridigali otroci. Severn je postala znana kot “deklica, ki je za šest minut utišala svet”. Pronicljivo, kakor znajo le otroci, je izrazila zaskrbljenost zaradi preteče katastrofe in dala zgled mladim aktivistom. “Začeti se morate vesti drugače,” je velela delegatom. “Ostati brez prihodnosti je nekaj drugega kot doživeti poraz na volitvah ali izgubiti denar na borzi.” Gretine ostre besede na podnebnem vrhu ZN v New Yorku septembra lani so bile osupljivo podobne. Nič čudnega, če je kdo iz njih sklepal, da se v teh 27 letih ni zgodilo prav nič, kar bi pripomoglo k reševanju človeštva pred uničenjem.Toda doživeli smo pomembne spremembe, ki bodo morda končno spodbudile ukrepanje. Zaradi vse številnejših in vsehujših katastrof, kakršnih pred tremi desetletji ni bilo, se je svet začel zavedati resnosti težav. Zgovorno je, da so pripadniki skupine, ki bo živela s posledicami, lani šli na ulice in pripravili nekaj najbolj množičnih okoljskih demonstracij v zgodovini.

Martinez se je rodil v Koloradu in se med odraščanjem seznanjal z običaji svojih mehiških staroselskih prednikov. Pri 19 letih ustvarja hip­hop in vodi mladinsko skupino Earth Guardians (Varuhi Zemlje), v kateri se kalijo okoljski aktivisti. Je eden od 21 mladih, ki so začeli sodni postopek proti vladi ZDA, da bi za­varovali svojo ustavno pravico do življenja in svobode. Od nje zahte­vajo zmanjšanje rabe fosilnih goriv in druge ukrepe za preprečevanje podnebnih sprememb.

Washingtončan bo no­vembra letos star dovolj, da bo prvič glasoval na ameriških predsedniš­kih volitvah, in registra­cija mladih volivcev se mu zdi najboljši način za spodbuditev ukrepanja v zvezi s podnebnimi spremembami. Zato je ustanovil organizacijo OneMillionOfUs (Milijon nas je), ki združuje regi­stracijo volivcev z akti­vizmom v zvezi s pod­nebnimi spremembami, nadzorom nad orožjem, reformami priseljenske zakonodaje ter spolno in rasno neenakostjo.

Dvajsetletni Irakoze iz Ruande je med oprav­ljanjem naloge, ki jo je dobil v šoli, v domačem mestu naletel na prepol­no odlagališče odpad­kov. Izvedel je, da se na svetu vsako leto nakopiči 50 milijonov ton odpad­kov, ki jih sestavljajo zgolj zavržene elektronske naprave. Danes študira na univerzi in je ustano­vitelj podjetja Wastezon, ki uporabnikom mobilnih telefonov ponuja apli­kacijo za povezovanje z izvajalci recikliranja. V ruandski prestolnici Kigali je njegovo pod­jetje pripomoglo k temu, da so izvajalci recikliranja od uporabnikov prevzeli že 460 ton elektronskih odpadkov.

Rodila se je pred 19 leti v Abu Dabiju indijskim staršem, zdaj živi v Torontu v Kanadi. Je mlada raziskovalka National Geographica in ustanoviteljica fundacije Green Hope Foundation (Zeleno upanje), ki daje glas mladim. Pomagala je otrokom pri pogozdovanju izkrčenih man-grovovih gozdov na območju Sundarbans ob Bengalskem zalivu ter sadila drevesa v begunskem taborišču v Bangladešu. Njen optimistični pogled na prihodnost se kaže v imenu fundacije.

Mladi imajo zaradi številnosti in organizacijske moči, ki jim jo zagotavljajo družabni mediji, dobre možnosti, da spodbudijo ukrepanje. Na svetu živi več kot tri milijarde ljudi, mlajših od 25 let, to sta dve petini prebivalstva. V ZDA je v času kulturnih protestov ob koncu 60. in na začetku 70. let 20. stoletja živelo 41 milijonov prebivalcev, starih od 18 do 29 let. Ta starostna skupina se je do danes okrepila na 52 milijonov ljudi. Poleg tega so se pro-testi mladih razširili v družbeno gibanje, ki zajema toliko različnih področij, s prizadevanjem za rasno enakost in nadzorom nad posestjo orožja vred, da se ponuja primerjava z družbenim aktivizmom ob koncu 60. let prejšnjega stoletja, ki je pretresel dežele po vsem svetu.