April 2023

Iztirjeni letni časi

KAJ O SPREMEMBAH PRI MENJAVI
LETNIH ČASOV ZNANSTVENIKOM SPOROČAJO
PTICE IN ČEBELE IN KAJ TO POMENI ZA LJUDI.

Izbira pravega trenutka je v naravi odločilna.
Vsak pomemben okoljski proces od uvodnih tonov, ki jih zažgoli spomladanski zbor ptic pevk, do sezonskih tolkalskih vložkov rakov strelcev se začne in konča ob določenem času v letu. Cvetenje. Odlaganje jajc. Razmnoževanje. Selitev.
To velja za mongolske stepe enako kot za Arabsko morje ali kostariški deževni gozd. Ti vzorci so se izpopolnili v stoletjih evolucije.
Toda podnebne spremembe jih zdaj oblikujejo na novo. S tem pa se spreminja način življenja tako rekoč slehernega živega bitja. V vseh oceanih in na vseh celinah pri menjavanju letnih časov potekajo spremembe. Zgodnejša toplota, poznejši mraz ter spremembe v pogostosti in silovitosti padavin se poigravajo z ustaljenimi ritmi na predvidljive, a tudi na nepričakovane načine.

Zato se raziskovalci po vsem svetu trudijo dokumentirati potek posameznih dogodkov v življenjskem ciklu različnih vrst; ta znanstvena disciplina se imenuje fenologija. Ugotavljajo, da se naravni urnik spreminja zaradi izpustov, ki nastajajo pri zgorevanju fosilnih goriv. Znanstveniki odkrivajo spremembe skorajda povsod, kamor se ozrejo. Na več kot polovici planeta se je čas brstenja drevja in odpadanja listja že občutno spremenil. Kiti grbavci se v Mainskem zalivu zbirajo 19 dni pozneje kot nekoč, šnjuri, osliči in rdeči okuni pa se v severnem Tihem oceanu drstijo prej.

Teže je razumeti resnost posledic tega dogajanja – za rastline, živali in ljudi. Če bi se vse premaknilo v isto smer in za približno enako obdobje, bi se novi koledar utegnil izkazati za nepomembnega.
Podobno kot pri prehodih na poletni čas zaradi varčevanja z elektriko bi se vsi skupaj privadili spremembam. Toda narava ne deluje tako. “Vrste se ne odzivajo enako,” je povedal David Inouye, zaslužni profesor na Marylandski univerzi in vodilni fenolog.

Preveč vzorcev se spreminja hkrati, vsak od njih pa je pod vplivom neštetih drugih, ki se prav tako spreminjajo. Spreminja se vse, povsod in naenkrat.

Znanstvenik David Inouye (povsem desno, v bež srajci) je 50 poletij spremljal cvetje, kolibrije in žuželke na visokogorskih traviščih v okolici Biološkega laboratorija Rocky Mountain v Gothicu v Koloradu, nedaleč od letovišča Crested Butte. Na tej fotografiji s sinom Brianom Inouyem raztegujeta merilni trak čez raziskovalno parcelo, medtem ko drugi znanstveniki popisujejo rastišče nebinovk.

Člani skupine, ki jo vodi ekologinja Rebecca Irwin (levo, z Jade McLaughlin), spremljajo čas letenja opraševalcev na travišču in spreminjanje njihovih demografskih značilnosti. V mreže ujamejo številne vrste čebel, jih spravijo v plastične stekleničke, identificirajo in nato označijo z barvo, da jih ne bi ujeli še enkrat.

Irwinova ima v laboratoriju v Gothicu kopico škatel s čebelami, ki jih je njena skupina zbrala in razvrstila. Pomagala je določiti približno 200 vrst avtohtonih čebel, ki so pomembne opraševalke in imajo vsaka svojo posebno biološko uro in sezonski vzorec.

Raziskovalec billy barr, ki svoje ime piše z malimi začetnicami, živi v Gothicu že od začetka 70. let prejšnjega stoletja – večino tega časa brez elektrike ali tekoče vode ter včasih kot edini zimski prebivalec. Ker je podatkovni fanatik, je začel meriti in zapisovati spremembe v svojem okolju, tudi debelino snežne odeje in temperaturo. Čeprav ima v koči zdaj na voljo sončno energijo, njegova oprema pa je bolj izpopolnjena, še vedno redno dokumentira dogajanje v naravi.

David Inouye je ujel in označil na tisoče kolibrijev, da bi spremljal njihove selitvene vzorce in vedenje. Ugotovil je, da se je prihod širokorepih kolibrijev iz Mehike nekoč ujemal s časom cvetenja velecvetnega pasjega zoba, katerega nektar uživajo. Danes se te cvetlice pogosto razcvetijo, še preden se kolibriji sploh pojavijo.

“Pozabili smo, kaj smo nekoč počeli – gledali smo, stvari smo samo opazovali,” je povedala Nora Underwood.
“To zdaj pogosto slišim. Vsi si želijo, da bi bili stvari začeli šteti že pred 50 leti.”