April 2023

Rast v Nigeriji

LETA 2050 BO NIGERIJA,
KATERE OZEMLJE MERI LE DOBRO PETINO
OZEMLJA EVROPSKE UNIJE,
PREDVIDOMA IMELA 377 MILIJONOV PREBIVALCEV.

Kako bo takrat živel otrok, ki se je rodil pred nedavnim in bo odraščal v najbolj obljudeni afriški državi?

Nihče ne ve natančno, kdaj in kje je bil dosežen ta mejnik in kdo dejansko nosi številko 8.000.000.000.

Novembra lani so Združeni narodi to čast pripisali otroku, ki se je rodil v Manili. A zemljan, s katerega rojstvom je človeštvo doseglo število osem milijard, bi lahko bil katerikoli od približno 12 milijonov novorojenčkov, ki so tisti mesec privekali na svet. Lahko bi se rodil v bolnišnici v Tokiu, na kmetiji v Wyomingu ali v protiletalskem zaklonišču v Kijevu. Lahko bi mu pomagali na svet v begunskem taborišču v Ruandi, v vasi kje v Amazoniji ali v kakšnem odročnem arktičnem mestecu. Osemmilijardti zemljan oziroma zemljanka bi lahko bila tudi Eziaku Kendra Okonkwo, trikilogramska deklica, ki se je 12. novembra 2022 rodila v Abuji v Nigeriji in je drugi otrok Kennetha in Amare Okonkwo.

Domneva, da se je osemmilijardti zemljan rodil v Nigeriji, je čisto razumna, saj je ta država z 224 milijoni prebivalcev najbolj obljudena afriška država.

Če bo Eziaku ostala v Nigeriji – kakšna bo takrat njena domovina? Predstavljajte si, da bi se vsi Američani naselili v Teksasu, Oklahomi in zahodni polovici Louisiane. Vsi Kalifornijci in Newyorčani, vsi prebivalci Nove Anglije, Srednjega zahoda in južnega dela ZDA skupaj z vsemi moškimi, ženskami in otroki iz vseh drugih zveznih držav, tudi s Havajev in Aljaske – vsi bi se zgrnili tja. Si lahko predstavljate? No, zdaj pa dodajte še 39 milijonov ljudi, približno toliko, kolikor je kanadskega prebivalstva. Ti ljudje bi s seboj prinesli svojo kulturo in življenjski slog, politična prepričanja in verske običaje. Vsi bi potrebovali hrano, zaposlitev, prevoz, vodo, komunalno infrastrukturo, elektriko, zdravstvo, šole in tako naprej. Tako bo v Nigeriji sredi stoletja, če se bodo uresničile napovedi, ki temeljijo na statističnih podatkih.

Leta 1983, ko se je rodil Kenneth, so ženske v Nigeriji v povprečju rodile več kot sedem otrok. Leta 2004 je začela vlada izvajati 10-letni načrt, po katerem naj bi se celotna stopnja rodnosti zmanjšala na malce več kot štiri rojstva na žensko, 30 odstotkov spolno aktivnega prebivalstva pa naj bi redno uporabljalo kontracepcijska sredstva. V naslednjih desetih letih se je celotna stopnja rodnosti sicer zmanjšala, a le na 5,5 rojstva na žensko, kontracepcijo pa je uporabljalo manj kot deset odstotkov parov. Neuspeh te politike ni bil presenetljiv. Priporočilo vlade, naj ženske nimajo več kot štiri otroke (čeprav je deloma temeljilo na izsledkih raziskav, ki kažejo, da se začne zdravstveno stanje žensk po četrti nosečnosti slabšati), je že takoj na začetku naletelo na odpor številnih Nigerijcev.

“Ljudje si napačno razlagajo takratno politiko,” je dejal Akanni Akinyemi, profesor demografije na Univerzi Abafemija Awolowoja. “Pravijo, da je ljudem prepovedovala imeti več kot štiri otroke, kakor da bi šlo za nekakšen zakon. Ne, ni bilo tako,” je zatrdil. “Ljudi je preprosto pozivala, naj družino načrtujejo premišljeno.”

Amara pozna vladno pobudo za načrtovanje družine in soglaša z njo. “Poglejte, koliko nas je že zdaj, veliko ljudi se bori za preživetje. Bogati Nigerijci se pritožujejo, tudi revni tarnajo. Vsi se težko prebijajo skozi življenje. Predstavljajte si, koliko teže bi bilo, če bi nas bilo še več,” je dejala. Vendar ne uporablja sodobnih kontracepcijskih sredstev, ljubši so ji naravni načini za preprečevanje nosečnosti, kot sta denimo podaljšano dojenje, ki zmanjšuje plodnost, ali izogibanje spolnosti med ovulacijo.
“Mama mi je svetovala, naj ne jemljem nič od tega, kar ljudje vnašajo v telo za preprečevanje nosečnosti,” je rekla in povedala nekaj zgodbic, ki jih je slišala o neželenih učinkih kontracepcijskih sredstev. “Prepričana je bila, da se stvari zgodijo po naravni poti, zlasti, kadar moliš in veruješ v Boga. Za zdaj se še ravnam po njenih nasvetih.” Hihitaje je sramežljivo priznala, da bo morda tudi sama imela štiri otroke, saj si želi sina. “Če bo tretji otrok deklica, bom še enkrat poskusila,” je povedala. Čeprav ne mož ne člani razširjene družine ne pritiskajo nanjo, naj rodi sina, večina kultur v Nigeriji moške potomce ceni bolj kot ženske.

BLAGOSLOVLJENA Z OTROKI
Foyeke Omage in njenemu možu Ewanleju so se po letih prizadevanj, da bi spočela otroka, kot po čudežu rodili peterčki. Ker morata zdaj skrbeti za tri deklice in dva dečka, sta zabredla v dolgove. Država, v kateri bodo živeli ti otroci, bo zelo drugačna od današnje – leta 2050, ko bodo stari 29 let, bo v njej predvidoma živelo 150 milijonov ljudi več kot danes.