Februar 2009

Beg iz Severne Koreje

V kitajskem mestu Yanji, 16 kilometrov od meje s Severno Korejo, je leden novembrski mraz pritiskal na okna stanovanjskega bloka, ki ga je že načel zob časa. V drugem nadstropju sta mladi ženski zaslišali korake pred vrati, stekli v zadnjo sobo in se stisnili ob steno. Koraki so se ustavili in nekdo je potrkal. Ženski, prebežnici iz Severne Koreje, sta sklonili glavi v pričakovanju najhujšega. Če bi ju kitajski policisti dobili brez osebnih izkaznic, bi ju, vklenjeni v lisice in verige, izgnali iz države. Doma, v Severni Koreji, bi ju obsodili na dolgoletno prisilno delo v delovnem taborišču.

Za petami jima je bil tudi njun donedavni šef, kitajski Korejec, lastnik pornografske spletne strani. Zadnje leto Plamenka in Snežka (tako sem ju poimenoval, da ju policija ne bi prepoznala, če bi kdaj dobila v roke moje zapiske) iz strahu pred zunanjo nevarnostjo skoraj nista zapuščali sobe, v kateri sta bili prisiljeni govoriti opolzkosti in se slačiti pred kamero za spletne uporabnike v Južni Koreji. Prejšnjo noč so jima krščanski misijonarji pomagali pobegniti in so ju nastanili v tem skrivališču.