V južni Kaliforniji je bil topel zimski dan. Na razgledišču nad Beverly Hillsom in Zahodnim Hollywoodom so se ustavljali avtobusi s turisti. Vodniki so jim kazali filmske studie in razkošna domovanja zvezdniških igralcev, z biologom Jeffom Sikichem pa sva opazovala ozek pas gozda v daljavi. Vsaj deset mesecev prej se je mlad samec pume s hribovja Santa Monica v iskanju hrane odpravil na pot, pri tem pa sledil ozkemu pasu zelenja, ki se vije skozi velikansko človeško mravljišče. Potem ko mu je nekako uspelo prečkati cesti, ki sta med najprometnejšimi na svetu (ena je desetpasovna avtocesta Hollywood Freeway), se je naselil v Griffithovem parku – gričevju tik za mestom, kjer sva stala, znanem po velikanskem napisu HOLLYWOOD.

Sikich me je vodil po slovitem pobočju, sledeč radijskim signalom iz ovratnice, s katero je opremljena žival. Določil je, kje je mačka, potem pa sva se odpravila naprej, da bi si ogledala mesta, kjer se je hranila s plenom. Našla sva trupli mulastih jelenov, ki ju je plenilec zvlekel v prepleteno vejevje grmičastih hrastov in gornikov.

“V hribovju Santa Monica je prostora le za 10 do 15 pum,” je povedal Sikich. “Teritorij odraslega samca v povprečju meri približno 500 kvadratnih kilometrov. Ker starejši, močnejši samci zasedajo ves razpoložljivi prostor, je moral ta mladi samec oditi in si poiskati novo domovanje. Griffithov park obsega manj kot 18 kvadratnih kilometrov, a kot kaže, naš fant najde v njem vse, kar potrebuje za preživetje.”

Pomislite: velika zver, ki mora za prehrano ubijati, zadovoljuje prehranske potrebe v osrčju losangeleške aglomeracije, hkrati pa za svojo neopaznost skrbi bolje kot kak zvezdnik, ki se izmika paparacem. Kako ji to uspeva? Tako da se giblje skorajda neslišno, večinoma v somraku in ponoči, in da ostaja v bližini gosto zaraslih površin.

Puma ali kuguar, latinsko Puma concolor, naseljuje obsežno območje od južne Argentine in Čila do roba kanadskega Jukonskega teritorija. Je najbolj razširjen veliki kopenski sesalec na zahodni polobli, čeprav ga ljudje zelo poredko videvajo. V Severni Ameriki velja predvsem za gorsko žival, saj je v goratem svetu našla zadnje zatočišče pred puškami, pastmi in strupi naseljencev ter vladnimi programi za iztrebljanje plenilcev.

Nekdaj so pume živele v vseh 48 zveznih državah ZDA, segajočih od tihomorske do atlantske obale, a so jih do začetka 20. stoletja skoraj brez izjeme izrinili na redko poseljena območja Skalnega gorovja, gorovij ob obali Tihega oceana in jugozahoda ZDA. (Edina izjema je podvrsta floridska puma, ki se je do danes obdržala v obsežnih floridskih močvirjih.) Končno so zahodne zvezne države (nekatere šele v 60. letih minulega stoletja) nehale izplačevati nagrade za odstreljene pume. Leta 1972 so z zveznim zakonom prepovedali zastrupljanje zveri na zveznih ozemljih. Ministrstva za naravo v več zveznih državah so začela obravnavati mačke kot lovno divjad, ki jo je dovoljeno loviti le v lovni sezoni. In prvič po 300 letih se je število pum začelo povečevati. Od takrat lahko govorimo o uspešni vrnitvi velike zveri.