Oktober 2008

Poslednji neandertalci

Marca 1994 je nekaj jamarjev, ki so raziskovali obsežen jamski sistem v severni Španiji, s svetilkami osvetlilo majhen stranski rov in opazilo dve človeški spodnji čeljustnici, ki sta štrleli iz peščene prsti. Jama El Sidrón leži sredi odročnega hribovskega sveta v hrastovo-kostanjevem gozdu v španski pokrajini Asturija, malce južno od Biskajskega zaliva. Misleč, da bi bili čeljustnici lahko iz časa španske državljanske vojne, ko so se republikanski partizani skrivali v jami pred Francovimi vojaki, so jamarji nemudoma obvestili krajevno civilno gardo. A ko so preiskovalci preiskali rov, so odkrili ostanke veliko večje – in kot se je izkazalo pozneje, tudi veliko starejše – tragedije.

V nekaj dneh so uslužbenci organov pregona izkopali okrog 140 kosti, krajevni sodnik pa je odredil, naj ostanke pošljejo v državni inštitut za forenzično patologijo v Madridu. Ko so znanstveniki opravili analizo (za to so potrebovali skoraj šest let), je dobila Španija svoj najstarejši nerazrešeni primer, ki bo verjetno za vedno ostal neraziskan. Kosti iz jame El Sidrón niso pripadale republikanskim vojakom, temveč so bile fosilizirani ostanki skupine neandertalcev, ki so živeli pred približno 43.000 leti in so morda umrli nasilne smrti. Lokacija najdišča jih umešča na eno najpomembnejših geografskih križišč prazgodovine, starost najdbe pa v samo središče ene najtrdovratnejših skrivnosti celotne človeške evolucije.