Janez Puhar

feb_09_v.jpg

Besedilo: Primož Lampič
Fotografije: Tomaž Lauko / Narodni muzej Slovenije, Arne Hodalič

Ljubljančani, tedaj jih je bilo vsega okrog dvajset tisoč, so se, če so znali nemško, lahko v časopisu Carniolia že 18. februarja 1839 malo poučili o dagerotipiji, francoskem postopku, s katerim je bilo mogoče s fotokemičnimi sredstvi ujeti podobo v kameri obskuri. 15. avgusta istega leta je ljubljanski tiskar in knjigar Ignac von Kleinmayr v oglasu v Laibacher Zeitung celo ponujal v Leipzigu natisnjeno brošuro z naslovom Skrivnost dagerotipije ali umetnost ustvarjanja svetlobnih slik s kamero obskuro, a poročila so bila še nekoliko nejasna. Izumitelj, pariški slikar Jacques Louis Mandé Daguerre, sprva ni hotel povsem razkriti svojega postopka in le malo njegovih rojakov, pa tudi drugih Evropejcev si je lahko predstavljalo, za kaj pravzaprav gre. Postopek je nato avtor sicer patentiral, a kupil ga je malokdo.

Že nekaj dni pozneje, natančneje 19. avgusta, pa se je vse začelo spreminjati. Uro zatem, je zapisal očividec, ko je bil François Dominique Arago, eden vodilnih francoskih fizikov in astronomov, na odprti skupni seji francoskih Akademij znanosti in umetnosti pojasnil Parižanom podrobnosti novega slikotvornega postopka, ga razglasil za patenta prostega in ga s tem dal na razpolago vsemu človeštvu, pariški optiki niso mogli ustreči vsem navdušencem, ki so si želeli kupiti kamero. Na obzorju je bilo epohalno odkritje: podoba, ki je povzela vidno naravo z natančnostjo, nedosegljivo človeški roki. Kmalu si na vsakem pariškem trgu lahko videl koga, ki se je trudil z leseno škatlo na trinožnem stojalu. Izobraženi Pariz je obsedlo stanje, ki ga je karikaturist Théodore Maurisset poimenoval dagerotipomanija. Novica o izumu se je širila po Evropi kot veter in 13. septembra so se tudi Kranjci, znova v Carniolii, lahko natančno seznanili z novostjo.

Med njimi je bil skoraj zagotovo tudi junak naše zgodbe, Janez Puhar. Rojen 26. avgusta 1814 v Kranju je kot dijak kazal izrazito nadarjenost za naravoslovje, vendar je na željo matere stopil v semenišče. Novica o dagerotipiji ga je verjetno dosegla v vasici Svibno pri Radečah v Posavju, kjer je služboval kot kaplan. Tam je, tako je zapisal Jurij Jarc, njegov prvi biograf, tudi začel znova študirati kemijo in eksperimentirati.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.