Velika modrina

slov_v.jpg 
Besedilo: Tom Turk    
Fotografije:
Borut Furlan

Dolgoletni upravnik piranskega akvarija Valter Žiža ponosno razkaže “zakulisje” prenovljenega akvarija s sodobno tehnologijo filtrov, prepleta cevi in tipal, ki skrbijo za ustrezno kakovost morske vode, da so akvarijski prebivalci v primerni kondiciji in se v ujetništvu dobro počutijo.

Tudi Valter, ki je na položaju upravnika nasledil legendarnega piranskega potapljača Zvoneta Kralja, se zdaj nedvomno počuti precej bolje kakor v še ne tako davni preteklosti, ko je moral neprestano improvizirati, da je v dotrajani stavbi s predpotopno opremo zagotavljal razmere za vsaj približno delovanje akvarija. Starodavni akvarij z majhnimi posodami, prenatrpanimi z morskimi prebivalci, ki so pogosto poginjali zaradi onesnažene vode iz lokalnega mandrača, je zdaj le še del zgodovinskega spomina. Prenovljeni akvarij, po površini približno dvakrat večji od starega, premore večje bazene z najsodobnejšo tehnologijo. Hladen, prenovljen prostor je diskretno osvetljen in daje občutek potopljenosti v veliko modrino. Nekaj pa se tudi s prenovo akvarija ni spremenilo; od ustanovitve daljnega leta 1967 je akvarij, prej v stari in v zdajšnji novi podobi, predstavljal prebivalce morskega dna slovenskega dela Jadranskega morja. To je popolnoma v skladu s poslanstvom ustanove, ki deluje v okviru Srednje pomorske šole Piran. Njen ravnatelj Marijan Tončić je to poslanstvo ob začetku prenove akvarija lepo ubesedil takole: “Nesmiselno je otrokom predstavljati Rdeče morje ali koralni greben v Avstraliji, ker z njima nimamo prav nobene zveze.”

Tako akvarij ostaja neločljiv del starodavnega mesta Piran, bisera sredozemske urbane arhitekture, ki se kot klin zajeda v najsevernejši del Jadranskega morja. Mesto z obeh strani obliva morje in to se pretaka tudi v mestnem akvariju, čeprav danes le še dopolnjuje umetno morsko vodo v akvarijskem sistemu. Majhni mestni akvariji so značilni za številna sredozemska mesteca, so del njihove identitete, ki prebivalce in obiskovalce stalno opozarja na tesno povezanost z morjem in življenjem v njem.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.