Avgust 2014 | Nemogoče skalovje

Besedilo: Mark Synnott
Fotografije: Jimmy Chin

Se smem malo razgledati naokrog?” je Alex pobaral vaščane. S skupino ribičev smo stali pred majhno mošejo na severu Omana. Prodnato obalo je obrobljal niz z apnom pobeljenih hiš. Za vasjo se je dvigalo 900 metrov visoko strmo skalovje in se lesketalo v pekočem opoldanskem soncu.

“Počnite, kar vas je volja,” je odvrnil Taha Abdullah Saif Althouri v imenu skupine vaščanov. Do vasi, ki stoji na koncu globokega in ozkega preliva na odročnem polotoku Musandam, ne vodi nobena cesta. Tja se pride samo z ladjo, tako kot smo prišli tudi mi.

Oran_1.jpgRenan Ozturk z vrha Jabal Letuba zre na skalnati pas kopnega, ki omanski polotok Musandam povezuje z arabsko kopnino.

Polotok se zajeda globoko v najprometnejšo svetovno pomorsko pot za prevoz nafte, je vsega 40 kilometrov od Irana in je ena najpomembnejših strateških točk na svetu. Toda stoletja je bil nedosegljiv, le malo znan in zunanji obiskovalci so ga le poredko obiskali. Oman je leta 2004 ustanovil ministrstvo za turizem v upanju, da bo to spodbudilo gospodarstvo, a je za zdaj imelo le majhen vpliv na območje. Ko jo je Alex mahnil po svoje, smo ribičem razložili, da smo poklicni plezalci na raziskovalnem obisku. Možje, oblečeni v bele in svetlo rjave dišdaše, so puhali iz pip in kimali. Gorati polotok, na katerem živijo, je zapleten blodnjak zalivov in prelivov, imenovanih hor. Tamkajšnjih apnenčastih sten se je dotaknilo le malo plezalcev. Kaj vse ponuja to območje, smo izvedeli od nekih britanskih plezalcev, ki so bili tu leta 2005.

V skupini nas je bilo šest, tudi dva najboljša mlada plezalca na svetu, Alex Honnold in Hazel Findlay. Alex, 28-letnik iz Sacramenta v Kaliforniji, je prišel na naslovnice leta 2008, ko je brez vrvi preplezal 600 metrov visoko severozahodno steno Half Dome v Yosemitih. Štiriindvajsetletna Hazel, ki je odraščala med plezanjem po Walesu, pa je leta 2011 postala prva Britanka, ki je prosto preplezala 900-metrsko steno yosemitskega El Capitana. Taha nam je povedal, da v vasi Sibi živi približno ducat družin z istim priimkom, Althouri. Vaščani ribarijo, v glavnem pa se preživljajo kot kozji pastirji.

Oran_2.jpgRibiči razkazujejo morske pse in druge ribe, ki so jih ujeli.

Eden od mož je iznenada sredi poti zastal, pokazal na visoko pečino in začel vpiti. Tristo metrov nad nami je Alex kot mravlja plezal po skalni steni. Althouriji so bili vsi iz sebe. “Kaj pravijo?” sem vprašal tolmača. “Težko je razložiti,” je odvrnil. “Toda v bistvu mislijo, da je Alex čarovnik.”

ČISTO JASNO MI JE BILO, ZAKAJ. Še sam težko dojamem, kaj zmore. Pa saj je bilo tudi okolje tako: v 28 letih plezanja še nisem videl tako čarobno oblikovanih skal. Ponekod se kopno dviguje iz morja v plavutih, ostrih kot britev. Te pečine so zaradi bližine morja kakor nalašč za soliranje nad vodo, posebno vrsto plezanja, pri katerem zlezeš po steni, kolikor visoko zmoreš, potem pa se preprosto vržeš v vodo. Slišati je docela nenevarno, a nenadzorovan padec lahko povzroči resne poškodbe in celo smrt. Najeli smo 13,5 metra dolg katamaran, da bi nam rabil za premični bazni tabor. Poleg Alexa in Hazel so bili v skupini še fotograf Jimmy Chin, filmar Renan Ozturk in Mikey Schaefer, ki je skrbel za opremo. Eden od krajev, ki so se nam zdeli kakor nalašč za obisk z ladjo, je bil As Salamah, neposeljeni otok v Hormuški ožini.

“Preblizu Iranu je,” je dejal vodnik Abdullah Said Al Busaidi, policist veteran iz Maskata, omanske prestolnice. Ko smo bolščali v gosto meglo, smo opazili masivne obrise tankerjev, ki so pluli skozi ožino. V bližini je sem ter tja brzelo na ducate gliserjev, palube so imeli visoko obložene z gajbicami. “Tihotapci,” je dejal Abdullah. Zaradi sankcij OZN proti Iranu tam primanjkuje blaga, kot so cigarete, hladilniki in ploski televizorji, pa tudi živeža in zdravil. Ker je Khasab, največje mesto na tem območju, z gliserjem komaj uro oddaljen od Irana in 200 kilometrov po cesti od Dubaja, tu cveti črni trg. “Vseh ne moremo poloviti,” je dejal Abdullah, ko je mimo zdrvel iranski gliser.

 VIDEO (posnetek je v angleščini):

 



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.