Avgust 2016 | Omrežene ptice

Besedilo: Christy Ullrich Barcus
Fotografije: Todd Forsgren

Umetnik Todd Forsgren je pred 11 leti med rekreativnim tekom po Bostonu opazil ostanke kvakača, ki se je bil zapletel v žičnato ograjo. Pretresen ob pogledu na silhueto ptice v žičnati mreži se je iznenada domislil, kako bi lahko na poseben način upodabljal te živali. “Starši so veliki ljubitelji ptic,” pravi. “Moj najzgodnejši spomin, povezan s slikarstvom, so dela Johna Jamesa Audubona in Rogerja Toryja Petersona.” Navdihnjen s podobo kvakača se je namenil ustvariti niz fotografij, ki bi združile slovito barvito razkošje Audubonovih ilustracij s stvarnostjo Petersonovih podob, ustvarjenih za pomoč pri opazovanju ptic v naravi. Forsgren je tesno sodeloval z ornitologi in od leta 2006 do 2014 potoval po obeh Amerikah ter portretiral ptice, ki so se ujele v stoječe najlonske mreže za lov ptic za obročkanje. V tistem času je dokumentiral 57 vrst ptic iz celinskega dela ZDA in iz Portorika, Mehike, Kostarike in Brazilije. Prva ptica, ki jo je upodobil, je bil vrabonad iz Kalifornije (stran 128, spodaj levo). Znanstveniki, ki lovijo ptice s stoječimi najlonskimi mrežami, te redno pregledujejo, praviloma vsakih 20 do 30 minut. Bruce Peterjohn, predstojnik Laboratorija za obročkanje ptic pri Središču za preučevanje divjih živali v Patuxentu, ki deluje pod upravo Ameriškega geološkega zavoda, pravi, da je tak način lova ptic za preučevanje zelo učinkovit. Trdi, da se jih, ko se ujamejo v mreže, manj kot odstotek poškoduje ali jih pogine, če delajo z njimi strokovnjaki (v nasprotju z lovci, ki ptice lovijo v mreže nezakonito).

Do zadnje kaplje
Ko se ptica ujame, Forsgren brž postavi prenosni studio. Za ozadje uporablja belo blago, za osvetlitev pa tako imenovano difuzno svetlobno škatlo (luči, ki enakomerno razpršijo svetlobo). Ko konča, jo izurjeni obročkovalec previdno vzame iz mreže, jo premeri in stehta, določi, katere vrste je, in ji na nogo natakne obroček. Potem ptica svobodno odleti. Peterjohn pravi, da se znanstveniki tako bolje seznanijo z različnimi vrstami ptic, pridobijo ključne podatke in ugotavljajo trende, selitvene poti ptic pevk ali demografske podatke o vrstah in razloge, zakaj se kakšna populacija zmanjšuje. Vse to pripomore k ohranjanju in varstvu ptic. Forsgren pravi, da so te raziskave nujne za razumevanje, kaj se dogaja s ptičjimi populacijami. Obenem upa, da bo njegovo delo pomagalo ljudem, da se bodo kot posamezniki poistovetili s pticami. “Želim ustvariti fotografije, ki bi zelo konkretno prikazale posamezne predstavnice teh živali,” pravi. “Rad bi, da bi se ljudje čustveno vživeli v ta bitja.” Prav zaradi empatije je nekaterim težko gledati fotografije, ki jih posname, pravi, a njegovo umetnost v bistvu navdihuje znanost. “Rad bi predstavil čudovita ‘srečanja’ med ljudmi in pticami in se poklonil pomembnemu znanstvenemu delu.”


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.