Marec 2017 | Kdo so bili vikingi

Besedilo: Heather Pringle
Fotografije: Robert Clark in David Guttenfelder

V mrzlem pršcu smo prezebali na ulici in čakali, da se prikažejo vikinški poglavar in truma njegovih vojakov. Bilo je mrzle januarske noči v starem shetlandskem mestu Lerwick, toda razpoloženje je bilo vedro. Mož z otrokoma, ki je stal poleg mene, se je zasmejal, ko je za mestno hišo opazil rdečo meglico. “Kaže, da so z baklami podkurili hišo,” je zavpil nasmejanim okoli sebe. Navsezadnje smo bili tam prav zaradi ognja.

To je bil up helly aa, veliko ognjeno slavje včast vikinške preteklosti Shetlandskih otokov. Tako kot vsi sem si prišla ogledat zažig vikinške ladje. Poglavarjeva četa in še na desetine drugih so se usule na ulico in zaplapolalo je na stotine bakel. Ko je množica opazila sloko dolgo ladjo, ki so jo vlekli vojaki, je zatulila od navdušenja. Vikingi so na tej kamniti obali severno od Škotske prvič pristali pred približno 1200 leti, strli so odpor domačinov in zavzeli ozemlje. Nordijski velikaši so skoraj 700 let vladali Škotski, dokler niso otokov nazadnje zastavili škotskemu kralju.

Danes je na Shetlandskih otokih staro skandinavsko narečje norn pozabljeno, a otočani ostajajo ponosni na vikinško preteklost. Vsako leto se kot obsedeni pripravljajo na up helly aa in iz lesa zgradijo repliko vikinške ladje. Množica je na vse grlo prepevala stare pesmi o kraljih morja in zmajskih ladjah, baklonosci pa so privlekli ladjo na travnik, obdan z zidcem. Na poglavarjevo znamenje se je usula toča bakel in ladjo so zajeli plameni. Ogenj se je vzpenjal po jamboru in ogorki so frčali proti nočnemu nebu. Na pločniku so se z noge na nogo prestopali otroci in plesali, vsi iz sebe od vznemirjenja.

Kdo so bili vikingi

Pozneje tistega večera, ko so se veseljaki zabavali po mestu, sem se čudila, kako zelo Vikingi še vedno obvladujejo našo domišljijo. Že stoletja jih ni več, pa ti srednjeveški pomorščaki in bojevniki živijo naprej v domišljijskem svetu filmarjev, pisateljev in risarjev stripov. Danes nas zna večina brez težav zdrdrati podatke o teh izmišljenih Vikingih – kako so se bojevali, kakšne gostije so prirejali, kje so živeli, kako so umirali. A koliko zares vemo o njih? Kdo so bili, kakšen je bil njihov pogled na svet in kako so resnično živeli? Arheologi in drugi znanstveniki so se z izpopolnjeno tehnologijo – od satelitskih slik do preučevanja DNK in analize izotopov – dokopali do presenetljivih novih odgovorov. V Estoniji preučujejo grobni ladji, polni ostankov pobitih vojščakov; izsledki na novo osvetljujejo divji izvor Vikingov.

Na Švedskem raziskujejo posmrtne ostanke vikinške poveljnice in ugotavljajo, kakšno vlogo so imele pri vojskovanju ženske. V Rusiji arheologi in zgodovinarji odkrivajo poti vikinških trgovcev s sužnji, ki razodevajo pomen suženjstva v vikinškem gospodarstvu. Arheologom se odpirajo vrata v svet, ki je bil veliko bolj zapleten in očarljiv, kot smo mislili. “To so za raziskovalce Vikingov razburljivi časi,” pravi Jimmy Moncrieff, zgodovinar iz Sklada za lepote Shetlandskih otokov v Lerwicku. S temi novimi raziskovanji spoznavamo novo podobo podjetnosti in kulturnega vpliva teh drznih pomorščakov. Ti iskalci dragotin so sredi 8. stoletja z obal skandinavske domovine med Baltikom in Severnim morjem stopili na svetovno prizorišče in v naslednjih 300 letih raziskali večino Evrope ter prodrli dlje, kot so prvi raziskovalci sploh slutili.

Kdo so bili vikingi

Z elegantnimi jadrnicami in vrhunskim poznavanjem rek in morij so se po besedah arheologa Neila Pricea z Univerze v Uppsali podajali na ozemlje 37 ali več zdajšnjih držav, od Afganistana do Kanade. Na teh popotovanjih so naleteli na več kot 50 kultur in lakomno kupovali luksuzno blago. Odevali so se v evrazijske kaftane, kitajsko svilo in si v žepe basali na kupe orientalskih srebrnikov. Na območju današnjih Yorka in Kijeva so postavili cvetoči mesti, kolonizirali velika območja Velike Britanije, Islandije in Francije ter ustanovili postojanke na Grenlandiji in v Severni Ameriki. Nobeni drugi evropski pomorščaki v tistem času niso bili tako neustrašni, da bi si upali tako daleč od doma. “To so počeli samo Skandinavci,” pravi Price. “Samo Vikingi.”

VIDEO (posnetek je v angleščini):



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.