Maj 2018 | Izvor ptic

Besedilo: Victoria Jaggard
Fotografije: Robert Clark

Mangrovska močvirja na mehiškem polotoku Jukatan, obdana s plažami z bleščeče belim peskom in živahnimi letovišči, so pravi raj za ptice in ljudi, ki jih radi opazujejo. Čez ta gosto zaraščena močvirja poteka pomembna selitvena pot ptic. Ponujajo varno zavetje milijonom selivk, ki se vsako leto odpravijo na pot med Severno in Južno Ameriko, polno negotovosti. Moj vodnik po tem pomembnem ptičjem počivališču je bil Luis Salinas-Peba, prijazen znanstvenik iz tamkajšnje Mehiške neodvisne narodne univerze. Po stroki je sicer botanik, a je mojster prepoznavanja ptic, saj je poznal ime tako rekoč vsake vrste, ki sva jo ugledala ali zaslišala med mangrovami. Združba ptic, ki se selijo na velike razdalje, in tistih, ki stalno živijo na tem območju, je bila osupljiva: modroperute reglje iz Kanade so si delile prostor z endemičnimi jukatanskimi stržki.

Med dolgonogimi plamenci so se spreletavali drobceni kolibriji. Zrak je utripal od grlenih svarilnih klicev kormoranov, ki so zganjali vse glasnejši vik in krik, ko sva se z malim čolnom približevala njihovim gnezdom. Nekaj vitkih črnih ptic se je nenadoma pognalo proti nebu. Ozrla sem se za njimi, misli pa so mi pobegnile v preteklost, 66 milijonov let nazaj, ko je nepovabljeni gost iz vesolja starodavni raj spremenil v gorečo apokalipso. Približno 50 kilometrov vzhodno od mangrovskih močvirij leži Chicxulub Puerto, mirno obmorsko letovišče sredi velikanskega udarnega kraterja, ki sega v Mehiški zaliv. Večno delujoče sile, ki preoblikujejo zemeljsko površje, so erodirale in zgladile rob kraterja, danes vidnega le z napredno tehnologijo satelitskega zaznavanja. Toda odtis, ki ga je dogodek pustil na planetu, pripoveduje neverjetno zgodbo. Tistega zloglasnega dne v zgornji kredi je kot gora velik asteroid treščil na današnjo jukatansko obalo, razklal zemljo in sprožil niz katastrofalnih dogodkov.

Izvor ptic So se dinozavri, kakršen je dromeozaver na ilustraciji, na Antarktiki prehranjevali s starodavnimi sorodniki rac? Zamrznjena celina je bila pred približno 67 milijoni let zelo drugačna kot danes, fosili pa razkrivajo, da je bil Vegavis iaai presenetljivo podoben današnjim racam. To je najstarejši znani fosil, povezan s katero od današnjih skupin ptic, ki je preživela trk asteroida, zaradi katerega so izumrli vsi neptičji dinozavri.

Uparjene kamnine in strupeni plini so onesnažili ozračje, gozdovi po vsem svetu so izginili in močno se je ohladilo. Trk asteroida in dogodki, ki so mu sledili, so končali dobo dinozavrov – z obličja zemlje so izbrisali skupino bitij, ki je planetu vladala 135 milijonov let. No, ne povsem. Vprašajte kateregakoli paleontologa in povedal vam bo, da si je življenje nekako utrlo pot naprej in da so nekateri dinozavri preživeli množično izumrtje. Današnje ptice so zadnja še ohranjena vejica na sicer uničenem družinskem drevesu dinozavrov. Izhajajo iz neustrašnih plenilcev, med evolucijo pa so se razvile v raznoliko druščino frfotajočih pernatih bitij. “Nobenega dvoma ni, da so ptice dinozavri,” je zatrdil Luis Chiappe, direktor Inštituta za dinozavre pri Naravoslovnem muzeju okrožja Los Angeles.

“Dokazi so tako številni in neizpodbitni, da lahko to trdimo z enako gotovostjo kot to, da smo ljudje primati.” Zaradi česa so se v novih razmerah po opustošenju, ki ga je asteroid pustil za sabo, predniki sodobnih ptic bolje znašli kot dinozavri iz obdobja krede? Ker so ptice v fosilnem zapisu prava redkost, odgovor na to vprašanje ni preprost. A nekatera izjemna odkritja v zadnjih 12 letih, podprta z napredkom pri genetskih analizah, začenjajo razkrivati, kako je trk asteroida Chicxulub zaznamoval izvor sodobnih ptic. Nastajajo prve verodostojne razlage tega, kako so se ptice prebile Starodavna jezera in dejavni ognjeniki so v takratnem okolju ustvarili razmere, v katerih so se fosili izjemno dobro ohranili. Zato imamo obilo fosilov pisane druščine neptičjih dinozavrov in njihovih primitivnih ptičjih sodobnikov, ki so se pogosto ohranili s peresi, luskami in kožo vred, včasih v tako dobrem stanju, da so vidne celo sledi obarvanosti. Tako kot praptič so številne od teh živali nadrealistična mešanica, ki združuje uveljavljene predstave ljudi o sodobnih pticah in plenilskih dinozavrih.

S perjem, temnim kot naftni madež, je neptičji dinozaver Microraptor najbrž jadral z drevesa na drevo. To so mu omogočala trda peresa, ki so poraščala vse štiri okončine. Nedaleč od tam je primitivna ptica Longipteryx chaoyangensis švigala nad vodami in grabila ribe s plazilskimi čeljustmi, polnimi zob. Anchiornis huxleyi, temno sivi dinozaver z bakreno obarvanim perjem na temenu, ki zaradi kratkih peruti s po tremi kremplji ni mogel leteti, pa je kot kakšen temni fazan brskal po gozdnih tleh.


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.