Junij 2007 | Kitajska mesta po tekočem traku | Spomini s terena

Najbolj nenavaden spomin novinarja Petra Hesslerja s Kitajske

Peter Hessler
Fotografija: Mark Leong

“Želel sem dobiti vtis o vsakdanjem življenju in pustiti ljudem, da mi povedo o stvareh, ki se jim zdijo zanimive,” pravi Peter Hessler o načinu, kako je nabiral podatke za članek o kitajskih mestih, ki rastejo kot gobe po dežju. V mestecu Shifan, ki so ga ustanovili za priseljence za potrebe ogromne hidroelektrarne, se na fotografiji pogovarja z enim od prebivalcem o njegovem novem domu. “Podatke za članek sem dobil pretežno s pogovori,” dodaja Hessler, “Opazoval sem ljudi, kako se prilagajajo na spremenjene okoliščine, in se z njimi pogovarjal o njihovi skupnosti”.

 

V Zheijang sem potoval desetkrat, ponavadi z edinim jutranjim letom Peking – Wenzhou ob 7.40. Zbudil sem se ob 5. uri in se nekako odvlekel na letališče. Ne spominjam se, da bi katerikoli od letov minil normalno. Pogosto je prišlo do zamude – enkrat so mi izgubili prtljago, drugič si je nek potnik prižgal cigareto in je nato nikakor ni želel ugasniti (Na Kitajskem so vsi leti strogo nekadilski), tretjič sta se v Wenzhouju stepli ženski pri prevzemu prtljage. V glavnem sem vse skupaj poskušal prespati.

Februarja 2006 sem se vkrcal na let družbe Air China, našel sedež in začel dremati, medtem ko so se ostali potniki še pomikali mimo mene. V nekem trenutku sem se napol zdramil in opazil moža, ki je bil nenavadno podoben Mau Zedongu. Morda sem sanjal, zato zadevi nisem posvečal pozornosti – dokler nisem slišal razburjenega pogovora dveh stevardes. “Tam zadaj je igralec, ki igra predsednika Maa!” je delala prva. “Katera vrsta?“ “Petindvajset!”

Sedel je na srednjem sedežu med dvema dvema poslovnežema iz Wenzhouja, ki sta – tako kot skorajda vsi na letalu – počasi dremala. A igralec je bil popolnoma zbran. Nosil je urejeno sivo obleko, rdečo kravato in bil do potankosti naličen. Zobje so se mu lesketali (zagotovo so bili umetni) in njegovi lasje so bili pobarvani na črno ter počesani na zatilje. Na levi strani brade je imel umetno pego. Vsaka telesna podrobnost je bila na pravem mestu. Učinek je bil sijajen: Mao Zedong, sedež 25 E, ekonomski razred.

Po pristanku sem se mu predstavil in izmenjala sva si vizitki. Na njegovi je pisalo:

Jin Yang
Igralec, ki igra vlogo velikega vodje Maa Zedonga

V Wenzhou je prišel na snemanje televizijske mini-serije o vojni proti Japoncem. Več kot desetletje že upodablja pokojnega perdsednika na televiziji in filmu. Ogledal si je mojo vizitko in se nasmehnil: “Oh, vi ste novinar! Nekoč je bil slavni ameriški novinar po imenu Edgar Snow. Bil je prijatelj predsednika Maa.”

Začelo me je zanimati, kako so odkrili Jina Yanga in kaj je počel, preden je postal Igralec, ki igra vlogo velikega vodje Maa Zedonga. Je bil vodovodar? Varnostnik? Morda trgovec? Ali pa neke vrste zou zi pai, kapitalistični cestni pometač iz obdobja kulturne revolucije? Toda vsakič, ko sem ga povprašal o njegovi preteklosti, je dejal: “Veste, najbolj slavno fotografijo predsednika Maa je posnel Edgar Snow.”

 “Sem slišal,” sem odvrnil, “Ampak kaj ste počeli, preden ste postali igralec?” “To fotografijo so vedno uporabili za mladega Maa,” je nadaljeval, “V 50. in 60. letih so jo ponatisnili ne vseh koncih in krajih.” Med pogovorom je bil njegov prijazni nasmeh tako negiben kot umetna pega, pritrjena na njegovo brado. Ni želel odgovarjati na moja vprašanja in še tistih nekaj biografskih podatkov, ki sem jih dobil, se je zdelo neverjetnih. Trdil je, da se je rodil v Changshaju, Maovem rojstnem kraju in hkrati pripomnil, da je predsednika Maa Zahodu predstavil prav Edgar Snow s svojo knjigo.

Je bil ta mož popolnoma nor? Je zares verjel, da je on Mao Zedong?

Končno sem obupal nad najinim pogovorom in pobral prtljago. Preden sem zapustil letališče, sem se ustavil v stranišču. Na prvem pisoarju sem zagledal – predsednika Maa, ki si je v brado mrmral: “Ameriški novinar, ameriški novinar … “ Odločil sem se, da bom uporabil pisoar na skrajnem koncu.



Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.