Oktober 2019 | Izumiranje

Besedilo: Elizabeth Kolbert
Fotografije: Joel Sartore

Če bi živeli v času, ko so geološke dobe minevale dolgo in počasi, bi bilo skoraj nemogoče opazovati, kako neka vrsta izginja. Tak dogodek bi se zgodil preveč poredko, da bi mu bili lahko osebno priča. V primeru sesalcev, najbolj proučevane skupine živali, fosilni dokazi kažejo, da je stopnja naravnega izumiranja, to je tista, ki je prevladovala, preden so se na prizorišču pojavili ljudje, tako počasna, da bi v tisočletju izumrla ena sama vrsta.

A seveda ne živimo v takšnem času. Kamorkoli pogledamo, vrste za vselej zatiskajo oči. Samo v zadnjem desetletju sta izumrli dve vrsti sesalcev: netopir, znan kot mali netopir z Božičnega otoka, in podgana vrste Melomys rubicola. Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) uvršča med skrajno ogrožene več kot 200 vrst in podvrst sesalcev.

Izumiranje Kliknite na sliko za povečavo.

V nekaterih primerih, kot sta sumatranski nosorog in vakita – pliskavka iz Kalifornijskega zaliva – je živih manj kot 100 osebkov. V drugih, kot je baidži (znan tudi kot jangceška pliskavka), je vrsta, čeprav še ni uradno razglašena za izumrlo, verjetno že izginila. In na žalost to, kar velja za sesalce, velja za skoraj vse druge živalske skupine – plazilce, dvoživke, ribe, celo žuželke. Stopnja izumiranja je danes stokrat ali nemara celo tisočkrat višja od tiste, ki jo štejemo za stopnjo naravnega izumiranja. Tako visoka je, da smo po prepričanju znanstvenikov na pragu množičnega izumrtja.

Izumiranje Sivi volnaček Lagothrix cana (EN) To mlado podhranjeno samico sivega volnačka iz Brazilije so vzredili kot hišno ljubljenko. Ko so jo ujeli, so njeno mater verjetno ubili. Okoljevarstvena policija jo je rešila in ozdravila, vendar pa bo morala do konca življenja ostati v ujetništvu. CETAS-IBAMA, BRAZILIJA

Zadnje izumrtje se je zgodilo dinozavrom pred približno 66 milijoni let zaradi trka asteroida. Danes se zdijo vzroki izumiranja bolj razpršeni. To so sečnja, krivolov, tujerodne bolezenske klice, podnebne spremembe, čezmerni ribolov in zakisanost oceanov. Toda če sledimo vsemu temu nazaj, se znajdemo iz oči v oči z istim krivcem. Veliki naravoslovec E. O. Wilson je zapisal, da so ljudje “prva vrsta v zgodovini življenja, ki je postala geofizikalna sila”. Številni znanstveniki trdijo, da smo vstopili v novo geološko dobo – antropocen ali dobo človeka. Z drugimi besedami, tokrat smo asteroid mi.

Izumiranje Kliknite na sliko za povečavo.

Kaj izgubimo, ko izumre živalska vrsta? Eden od načinov, kako si lahko predstavljamo vrsto, pa naj bo to opica ali mravlja, je odgovor na uganko, kako živeti na planetu Zemlja. V tem pogledu ropamo knjižnico – knjižnico življenja. Namesto izraza antropocen je Wilson za obdobje, v katero vstopamo, uporabil izraz eremozoik – doba osamljenosti. Joel Sartore za svoj projekt Photo Ark ali Fotografova barka že 13 let fotografira živali.

V čedalje večjem številu primerov so živali, nastanjene v živalskih vrtovih ali posebnih vzrejnih ustanovah, med zadnjimi preostalimi pripadniki svoje vrste, v nekaterih primerih celo edini. Toughie, samec rabbsove podrevnice iz osrednje Paname, je živel v Botaničnem vrtu v Atlanti. Ko se je po njegovem domačem habitatu razpasla glivična bolezen in je program vzreje v ujetništvu propadel, je postal zadnji znani predstavnik svoje vrste. Leta 2016 je poginil – in rabbsova podrevnica je zdaj verjetno izumrla.


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.