Oktober 2019 | Morske želve

Besedilo: Craigh welch
Fotografije: Thomas Peschak

Najprimernejši kraj za ogled vsega, kar je v našem ravnanju z morskimi želvami obetajoče in hkrati odbijajoče, je hotel Burj Al Arab Jumeirah. Ta lesketajoči se stolp iz modrega in belega stekla ima obliko prednjega jadra jadrnice, ki pluje proti obali. Pred dvema desetletjema so ga postavili v Dubaju v Združenih arabskih emiratih na umetnem otoku sredi jeklenega gozda gradbenih žerjavov. V kraljevem apartmaju, velikem 780 kvadratnih metrov, je na voljo 17 različnih vzglavnikov in zasebna kinodvorana. Za bivanje konec tedna lahko tam odštejete tudi več kot 45.000 evrov.

A tja sem šel, da bi videl goste, ki za obisk ne plačajo prav nič. Sprehodil sem se mimo vrste belih rolsrojsov in se sestal z britanskim zdomcem, morskim biologom Davidom Robinsonom. Z dvigalom sva se spustila do parkirne garaže in se mimo lamborghinijev odpravila do najinega cilja: blodnjaka cevi in plastičnih bazenov – oddelka intenzivne nege v vrhunski bolnišnici za morske želve. V enem izmed bazenčkov sva videla orjaško črepaho, ki je utrpela poškodbo notranjih organov.

Izumiranje Kliknite na sliko za povečavo.

Nadstropje više so bili akvariji polni bolnih skrajno ogroženih pravih karet. Lastnik hotela z rehabilitacijskim središčem za morske želve je holdinška družba, ki jo vodi dubajski emir. Njegova visokost šejk Mohammed bin Rashid al Maktoum, ki je zaslužen za bliskovit razvoj regije, želi, da bi njegovo mesto postalo zgled varstva okolja.

A tegobe plazilcev, ki jih lahko vidimo v tem žarišču potrošništva, razkrivajo veliko o našem vse prej kot primernem odnosu do teh bitij. Tamkajšnji delavci so že videli želvez baloni v črevesju, želve, ki so si polomile plavuti v boju, da bi se rešile iz ribiških mrež, želvo, ki so ji razbili glavo in jo vrgli čez ladijski krov. V neko samico orjaške črepahe je ladja trčila nedaleč od tod, blizu devete najprometnejše morske luke na svetu. Sila udarca ji je zdrobila oklep. “To počnejo ljudje,” je dejal Robinson, nekdanji operativni vodja te enote. “Vse to – vsako plat ogroženosti vseh vrst morskih želv, vsako nevarnost, ki so ji izpostavljene – povzročamo ljudje.” Ne le tu, temveč po vsem svetu.

Od sedmih svetovnih vrst morskih želv jih velja šest – od atlantskih morskih želv, nič večjih od avtomobilske pnevmatike, do orjaških usnjač, ki so lahko težje od severnega medveda – za ranljive, prizadete ali skrajno ogrožene. Status sedme, ploskohrbte želve iz avstralskih voda, ni znan. A te živali se ohranjajo pri življenju kljub vsem oviram, ki jim jih postavljamo na pot.

Izumiranje Kri izteka iz umirajoče orjaške usnjače, ki jo je staroselski lovec ujel s harpuno blizu indonezijskega otočja Kei. Med sedmimi vrstami morskih želv, kolikor jih danes živi na Zemlji, so orjaške usnjače največje in med najbolj ogroženimi. V populacijah zahodnega Tihega oceana je manj kot tisoč samic te vrste.

Raziskovalci so v nedavni analizi preučili gnezdilne kolonije morskih želv in ugotovili, da število želv, katerih populacije se večajo, več kot dvakrat presega število tistih, katerih populacije se zmanjšujejo. Letos so ugotovili, da se populacije morskih želv, zavarovanih v okviru ameriškega zakona o ogroženih vrstah, povečujejo. Havajske orjaške črepahe, ki so bile dolgo v težavah, se obnavljajo veliko hitreje, kot so pričakovali.

Ena izmed želv, ki so jo izpustili iz Robinsonove oskrbe po 546 dneh zdravljenja poškodbe glave, je opravila najdaljše doslej dokumentirano potovanje orjaške črepahe. Preplavala je 8282 kilometrov z Bližnjega vzhoda skoraj do Tajske, preden je njen oddajnik ugasnil.Vse kaže, da so morske želve bolj trdožive, kot smo domnevali nekoč.

“Videl sem že najrazličnejše neverjetne poškodbe, deformacije in bolezni, one pa se kar ne dajo,” pravi Bryan Wallace, ki nadzoruje popise morskih želv za Svetovno zvezo za varstvo narave (IUCN). “Morske želve k sreči ne delijo usode doda ali goloba selca.” Ker smo izropali morja, pozidali obale in prispevali k segrevanju planeta, se je smiselno vprašati, ali smo te živali obsodili na izumrtje. A po mesecih poročanja o morskih želvah iz več držav menim, da bi si morali zastaviti drugačno vprašanje: “Kako bi lahko tem plazilcem z nekaj pomoči olajšali življenje?”

Kdor dovolj dolgo opazuje morske želve, jih preprosto mora občudovati. Po morju se poganjajo s sprednjimi plavutmi kakor s perutmi, gnezda kopljejo z zadnjimi nogami, ki zajemajo in odmetavajo pesek podobno kot človeške dlani, iz solnih žlez ob očesih pa izločajo slano vodo. Usta želv so podobna ptičjim kljunom, morda zato, ker imajo s pticami skupnega prednika.


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.