November 2019 | Glas žensk

Besedilo: Rania Abouzeid
Fotografije: Lynn Johnson

Theresa Kachindamoto se spominja prve otroške poroke, ki jo je razveljavila le nekaj dni po tem, ko je postala prva vrhovna poglavarka Ngonijev v južnem Malaviju. V okrožju Dedza jugovzhodno od prestolnice Lilongwe je šla mimo skupine deklic in dečkov, ki so igrali nogomet, kar ni nič nenavadnega, tedaj pa je ena od deklet stopila vstran, da bi podojila dojenčka. “Bila sem pretresena,” se spominja Kachindamotova. “Prav zabolelo me je.” Mati “je imela 12 let, čeprav se mi je zlagala, da jih ima 13”.

O mladi materi, deklici po imenu Cecilia, je obvestila starešine, ki so jo bili imenovali za poglavarko. “Odgovorili so ji: ‘Seveda, to je pri nas nekaj vsakdanjega, a zdaj si poglavarka in lahko narediš, kar želiš.’” Ni si dala dvakrat reči. Razveljavila je poroko in mlado mater poslala nazaj v šolo. To se je zgodilo leta 2003. Poglavarka je deklici plačevala šolnino, dokler ni končala srednje šole. Cecilia ima danes trgovino z živili. Kachindamotova pravi, da “vsakič, ko se oglasim v prodajalni, pristopi k meni in mi reče: ‘Hvala, poglavarka. Hvala ti.’” Od takrat, ko je 60-letna vrhovna poglavarka Kachindamotova razveljavila Cecilijino poroko, je preklicala že 2549 takšnih zvez, deklice pa poslala nazaj v šolo. Prepovedala je tudi iniciacijski obred za dekleta, ki so vstopila v puberteto, pri katerem so morala nedolžnost izgubiti s tujcem.

Glas žensk

Njen glas je eden od številnih, ki so se vsepovsod po svetu oglasili z zahtevami po spoštovanju pravic žensk. Kot so nekoč vzklikali egiptovski protestniki in protestnice na kairskem trgu Tahrir, ženski glas pomeni revolucijo. Geslo je leta 2013 spremljalo kampanjo proti posilstvom in spolnim napadom, upor proti tišini, ki v Egiptu in – kot je pokazalo gibanje #MeToo – tudi drugod po svetu nemalokrat pomeni nespremenjene razmere.

Zadnja leta so ženske pridobile moč, zaradi katere laže opozarjajo na kršitve, ki si jih dovolijo moških, to pa je botrovalo svetovni razpravi o seksizmu, mizoginiji in uveljavljanju moči, ki so jim ženske izpostavljene doma in zunaj doma. Naš svet je v marsikaterem pogledu še vedno svet moških, a ženske si ga danes prizadevajo spremeniti na ravni skupnosti, v katerih živijo. Gre za poslanstvo, ki ga udejanjajo na več področjih: v vladnih ustanovah, na delovnem mestu in v družini, z aktivizmom na ulicah in z zmožnostjo povedati svojo zgodbo in vplivati na družbo, v kateri živijo. V državah, kot sta Ruanda in Irak, so z uvedbo kvot zagotovili precejšnje število žensk v parlamentu.

Glas žensk Kliknite na sliko za povečavo.

Ruanda se vse od leta 2003 ponaša z največjo zastopanostjo žensk, gledano proporcionalno, v parlamentu na svetu (glej “Moč v številkah”, stran 89). V Malaviju in drugih afriških državah, kjer sicer ne poznajo zakonskih ukrepov, ki bi bili v pomoč ženskam, spremembe potekajo od spodaj navzgor, z delovanjem poglavark, katerih poslanstvo je dejavno opolnomočenje žensk in deklet. A spreminjanje razmer je le redko preprosto. Patriarhat je globoko zakoreninjen, še zlasti v avtoritarnih državah, kjer je cena za nasprotovanje ureditvi, pa najsi bo upornik moški ali ženska, visoka.

Doslej še nobena država na svetu ni dosegla enake zastopanosti spolov. Vodilne pri tem so nordijske države, kot sta Islandija in Norveška, ki se na vsakoletnem svetovnem indeksu razlik med spoloma Svetovnega gospodarskega foruma uvrščajo na najvišja mesta. Z indeksom, ponderiranim glede na število prebivalcev, ta organizacija meri razlike med spoloma na štirih ključnih področjih – pri zdravju, izobraževanju, v gospodarstvu in politiki. Med tisto polovico držav s seznama, ki se odrežejo slabše, najdemo tudi Malavi in večino preostalih držav podsaharske Afrike. A v regiji vseeno obstajajo precejšnje razlike, tako med desetimi najviše uvrščenimi najdemo kar dve podsaharski afriški državi. To sta Ruanda (šesta) in Namibija (deseta).

Visoko uvrstitev Ruande gre pripisati predvsem zakonom, naklonjenim ženskam, ki so bili sprejeti po pogubnem genocidu leta 1994. Neenakopravnosti spolov ne določa en sam prostor, rasa ali vera, in tudi ni omejena nanje. Kanada, denimo, na seznamu svetovnih držav zaseda 16. mesto, ZDA pa 51., kar uvrstitev Severne Amerike precej poslabša, predvsem zaradi nenapredovanja po merilu “političnega opolnomočenja”, zaradi poslabšanja enakomerne zastopanosti spolov na položajih na ministrski ravni, pa tudi zaradi slabše uvrstite pri izobraževanju.

Več si preberite v novembrski številki revije National Geographic.


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.