Vino, več kot pijača

slo2_v.jpg

Besedilo:
dr. Janez Bogataj
Fotografije: Tomo Jeseničnik, Marijan Močivnik

S skrbjo za pridelavo vina so povezani načini negovanja in skladiščenja. Na tem področju so vsaj tri velike razlike. V vinorodni deželi Posavje so samostojne vinske kleti v vinogradih. Imenujejo se “hrami” (tudi “vlaški hrami” na delu Dolenjskega pod Gorjanci) ali “zidanice”, v Beli krajini “hisi”, v vinorodni deželi Podravje pa so strnjena območja vinskih kleti (“kleti, klučaje, klečaje”) na vrhu vinskih goric. Torej lahko govorimo o t. i. začasnih bivališčih, podobno kot je bilo to značilno za planinska naselja v Alpah ali solinarska ob morju.

V času sezone oziroma dela v vinogradu so se ljudje iz stalnih bivališč v vaseh ali trgih množično preselili v kleti. “Več dni strnjeno preživljam v vinski gorici,” mi je pripovedoval vinogradnik in vinar iz okolice Radencev v vinorodni deželi Podravje. “Pridejo tudi prijatelji in proti večeru vržemo karte ali gledamo televizijo. Dopoldne in čez dan pa se družim s trto.”

V vinorodni deželi Primorska so kleti bile in so še vedno del domačij. Razlikam lahko sledimo tudi na drugih področjih, povezanih z delom v vinogradu in negovanjem vina. Še leta po drugi svetovni vojni, ko so vinograde obdelovali večinoma ročno, so bile, glede na različno sestavo tal, v uporabi različne vrste motik in drugega orodja za obdelovanje. Tudi ročne, lesene vinske stiskalnice, ki jih danes marsikje popolnoma neprimerno postavljajo na prostem kot okras, so se v treh vinorodnih deželah razlikovale. Predstavljajo bogato dediščino znanja o lesu in so mojstrovine tistih, ki so bili vešči rokodelskih, tesarskih dejavnosti.

Nekaj podobnega je tudi s sodi in sodarstvom; to je bilo v Sloveniji razvito kot rokodelska in obrtniška dejavnost še po drugi svetovni vojni. Izjemen sloves so imeli na primer izdelki tacenskih sodarjev z obrobja Ljubljane pod Šmarno goro. Tu so Sodarsko zadrugo ustanovili že leta 1909 in so bili specializirani za izdelovanje najzahtevnejših sodov. Na vinogradništvo, vinarstvo in vino se navezuje še cela vrsta drugih gospodarskih dejavnosti, ki so danes v usihanju ali pa so popolnoma zamrle, kar na primer za nekatere druge vinske države v Evropi ni značilno. Pri tem mislimo predvsem na lončarje, ki so izdelovali vinske vrče, tudi steklarje in steklopihalce s kozarci, steklenicami in pivskimi posodami. K upadanju izdelovanja lončenih vinskih vrčev je pripomogel splošen razvoj poenotenega skladiščenja in prodaje vina v steklenicah.


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.